Oglas
Simfonični orkester SNG-ja Maribor je na svojem petem abonmajskem koncertu sezone 2005/06 izvedel še Koncert za klavir in orkester št. 2 v A-duru Franza Liszta in Simfonijo št. 3 v a-molu skladatelja Sergeja Rahmaninova. Mariborske simfonike je skozi večer popeljal gostujoči dirigent Robert Šervenikas iz Litve. Tudi druga "okrepitev" prihaja iz te baltske dežele. To je pianistka Müza Rubackyte, ki se je uveljavila predvsem kot interpretatorka skladb Franza Lista.
Suita, posvečena naraviNovo delo Alda Kumarja je pravi mali slavospev naravi. Suita sedmega dne namreč skozi glasbo pripoveduje o naravi, njenih zgodbah in občutjih, ki nam jih vzbujajo stiki z njo. Kumar je zapisal, da se ljudje vse premalokrat zavedamo, da bi narava prav lahko obstajala tudi brez ljudi; prav nič nas ne bi pogrešala.
Mi smo le eden od njenih delov. Kumar je tudi glasbo poudaril kot del naravnega kroga. Vibracije inštrumentov namreč delujejo po zakonih fizike, te pa je "uzakonila" narava, in ne človek. Kumar je še zatrdil: "Od narave se lahko veliko naučimo, lepoto doživljanja pa si moramo žal ustvariti sami."
Skladatelj, ki se loti skoraj vsega
Aldo Kumar je eden najbolj vsestranskih sodobnih slovenskih skladateljev. Njegov opus, katerega zapis mu je omogočilo znanje, ki si ga je pridobil tako na ljubljanski akademiji za glasbo kot tudi na izpopolnjevanju na Poljskem, obsega zborovsko, solistično, vokalno-inštrumentalno, scensko in filmsko glasbo.
Njegove skladbe so tako pospremile filme Pod njenim oknom, Uglaševanje, Menhir in Paleolitska piščal ter številne gledališke projekte režiserjev Mileta Koruna, Mete Hočevar, Dušana Jovanovića, Janeza Pipana in drugih. Delo v gledališču mu je med drugim prineslo tudi že tri Borštnikove nagrade za filmsko glasbo in nagrado Sterijinega pozorja za scensko glasbo.
Napredna slovanska klasika
Drugi klavirski koncert v A-duru Franza Liszta je bil prvič izveden leta 1857. Tematsko vodilo koncerta kroži okoli harmonske teme v pihalih, poudarke pa prinaša klavirski solo. Drugi Lisztov klavirski koncert je eno najpomembnejših del iz skladateljevega tako imenovanega "virtuoznega" ustvarjalnega obdobja. Rahmaninova tretja simfonija je nastajala med letoma 1835 in 1836. Njena zanimiva kompozicija je delu prinesla kar dva zanimiva vzdevka. Glasbeni poznavalci simfonijo namreč označujejo kot Rahmaninovo najnaprednejše, zaradi značilne melanholične slovanske melodike pa tudi kot skladateljevo najbolj značilno rusko delo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje