Oglas
Osrednji del programa je bil posvečen uverturi Čajkovskega Romeo in Julija, Koncertu Pondereckega za flavto in komorni orkester, prisluhnili pa ste lahko tudi Šostakovičevi Simfoniji št. 10 v e-molu.
Glasbeni spopadi med sovražnima družinama
Čajkovski je uverturo Romeo in Julija ustvaril po literarni predlogi Williama Shakespearja, zasnoval pa jo je kot fantazijsko sonato, ki s kontrastnimi glasbenimi pasaži ponazarja trenja med družinama Montegov in Capuletov.
Druga glasbena točka koncerta je bil sodobni Koncert za flavto in komorni orkester. Poljski skladatelj Krzystof Ponderecki je koncert zasnoval kot predstavo za flavtista, ki je brez premora sposoben skladbo odpeljati od začetka do konca, pri tem pa se mu izmenično pridružujejo še drugi pihalci ter godalci.
Glasba tesnobe in ogroženosti
10. simfonija Dmitrija Šostakoviča je najbolj avtobiografsko delo velikega ruskega skladatelja, ki je v omenjeni simfoniji popisal tesnobna čustva ogroženosti, ki so ga prevevala zaradi grozot sovjetske oblasti po koncu druge svetovne vojne, katerih žrtev je bil tudi sam.
Simfonija, ki je krstno izvedbo doživela leta 1953, pa vsebuje tudi optimistične pasaže, saj je v nekaterih sekvencah Šostakovič skušal ponazoriti upanje v boljšo prihodnost, ki ga ni zapustilo.
Poljski dirigent s sedežem v Londonu
Jacek Kaspszyk je eden redkih poljskih dirigentov, ki se je uveljavil kot eden najvboljših vodij orkestrov na svetu. Po študiju na varšavski glasbeni akademiji je nekaj let vodil Poljski radijski simfonični orkester.
Vstopnica za pohod med vrhunske svetovne dirigente pa je bila zmaga na Karajanovem tekmovanju leta 1978, poimenovani po legendarnem avstrijskem dirigentu Herbertu von Karajanu. Leta 1982 se je preselil v London in od tedaj je nanizal vrsto sodelovanj z največjimi evropskimi, še posebej pa britanskimi orkestri.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje