Na 5. koncertu za vokalni abonma je v veliki dvorani Slovenske filharmonije nastopil Slovenski komorni zbor pod dirigentsko taktirko Mirka Cudermana. Izvedel je izbor skladb Gottfrieda Augusta Homiliusa in transkribicije del Hectorja Berlioza, Clauda Debussyja, Franza Liszta, Richarda Wagnerja in Huga Wolfa, pod katere se podpisuje eden pomembnejših mojstrov te veščine, Clytus Gottwald.

Bachov učenec na samostojni poti
Gottfried Avgust Homilius je bil rojen leta 1714 v kraju Rosenthal na Saškem. Začetno glasbeno izobrazbo je pridobil v Dresdnu. Študiral je na univerzi v Leipzigu, kjer naj bi bil nekaj časa učenec velikega Johanna S. Bacha. Leta 1742 je nastopil poklicno pot kantorja v Dresdnu. Neumorno je skladal cerkvena dela, ki predstavljajo glavnino njegovega opusa. Homilliusove skladbe odražajo skladateljevo prizadevanje, da bi našel srednjo pot med tradicijo in moderno.

Poklon tradiciji
Podobno kot glasba sredine 18. stoletja je iz zavesti sodobnega poslušalca izginila transkribcija kot glasbena zvrst. Z idejo originalnosti obremenjeno 19. stoletje in z idejo historično verne izvedbe avtonomnega glasbenega dela zaznamovana glasbena praksa 20. stoletja sta izpodrinila to zvrst; nov zamah je dobila šele v 20. stoletju, ki je prepoznalo ustvarjalne možnosti v preoblikovanju glasbenega gradiva, ki omogoča novo nastalemu delu bistveno večjo glasbeno povednost.

Eden pomembnejših mojstrov transkribcije je Clytus Gottwald (1925). Njegovo ustvarjanje temelji na obsežnem znanju in izkušnjah. V zadnjih letih je ustvaril celo vrsto transkribcij, v katerih je pridobljeno tehniko povezal s tradicionalnim glasbenim stavkom. Gottwaldove transkribcije, ki jih bo izvedel Slovenski komorni zbor, črpajo predloge iz glasbe druge polovice 19. stoletja.