Na Radiu Slovenija je med letoma 1979 in 1995 skrbel za glasbeno podobo vseh treh programov. "Skrbeli smo za estetske vrednote, da se je predvajala tista glasba, ki ne bi bila žaljiva do poslušalca po besedilu ali kakovosti. Predvsem pa smo skrbeli za to, da so slovenski skladatelji pisali glasbo za radio in s tem smo podpirali slovensko glasbeno ustvarjalnost," je povedal Munih.

Munih, ki že več kot šest desetletij sooblikuje glasbeno življenje na Slovenskem, se je rodil leta 1936 na Mostu na Soči. Prve glasbene napotke je dobil od očeta, ljubiteljskega glasbenika z Mosta na Soči, kjer je vodil mešani pevski zbor in skrbel za glasbo v cerkvi.

Kot dirigent se je izoblikoval pri Danilu Švari na Akademiji za glasbo v Ljubljani, znanje pa je izpopolnjeval tudi kot asistent Lovra von Matačiča v Frankfurtu. Med letoma 1963 in 1971 je deloval kot stalni dirigent orkestra Slovenske filharmonije, kot dirigent APZ-ja Tone Tomšič pa se je predstavljal med letoma 1965 in 1975.

Zelo znan je bil po naklonjenosti vokalne glasbe in vokala v povezavi z orkestrom. "Vedno sem kombiniral vokalno in instrumentalno glasbo. Tudi na abonmajske koncerte tako s Slovensko filharmonijo kot z radijskimi simfoniki sem vedno vključeval vokalno-instrumentalna dela, ker mi ta zvrst najbolj leži," pravi Munih.

Številna priznanja za dolgotrajno ustvarjanje
Leta 1973 je postal dirigent Komornega zbora RTV Slovenija, pogosto pa je sodeloval tudi s simfoniki RTV Slovenija in bil nato mnogo let njihov gostujoči dirigent, leta 1999 pa je postal stalni dirigent orkestra, ki ga je redno vodil na snemanjih in koncertih tako doma kot tudi v tujini. Kritiki Muniha cenijo predvsem po odličnih interpretacijah velikih vokalno-instrumentalnih del. Z velikim uspehom je v svoji karieri že izvajal Haydnove Štiri letne čase, Mozartov in Verdijev Requiem, Honneggerjev oratorij Kralj David in druga dela.

Munih je bil tudi redni član žirij na domačih in mednarodnih zborovskih tekmovanjih. Za svoje delo je prejel številne nagrade, med katerimi je dvakratna nagrada Prešernovega sklada, Betettova nagrada in častni znak svobode Republike Slovenije za dolgoletno delo v glasbeni dejavnosti. Poleti je prejel tudi posebno priznanje za 50-letno umetniško sodelovanje na 54. mednarodnem tekmovanju pevskih zborov Cesare Augusto Seghizzi v Gorici, čigar umetniški direktor je bil zadnjih deset let.

Zborovska kultura pri nas: velik napredek v zadnjih desetletjih
"Ugotavljam, da je bila evropska zborovska kultura v vseh obdobjih na visoki ravni, pri nas pa je bilo drugače. Ko sem leta 1965 z zborom zmagal v Gorici, smo v Jugoslaviji prepevali bolj udarne pesmi, partizanske in podobne. A meje so se potem odprle, šli smo v Evropo, poslušali, kaj pojejo drugi, in se učili. To je bilo zelo težko. V Evropi so namreč že dolgo gojili znanje: izobrazba glasu, intonacija, solfeggio ... Vse to smo morali prenašati k nam. Vesel sem, da so prizadevanja obrodila sadove. Danes imamo Slovenci kopico odličnih zborov, ki lahko konkurirajo kjer koli v Evropi," je povedal avgusta lani.

Dirigiral je tudi zboru Consortium musicum, vodil je goriški oktet Vrtnica, s katerim je veliko gostoval po tujih državah in dobival visoka priznanja. Kritik in skladatelj Pavel Mihelčič je o njem zapisal: "Njegove roke so kot dih zbora, če zadihajo - zadiha zbor, če zarišejo mehko potezo - zapoje zbor mehko, nežno ..."

Izšli sta dve monografiji
Ob njegovem jubileju sta pri založbi Didakta izšli monografiji Moje izrazno sredstvo so roke Sonje Kralj Bervar in Maestro Marko Munih Danice Taljat. Knjigi so v petek predstavili na Društvu slovenskih skladateljev.

Za slovo od dirigentske palice Cherubinijev Rekviem
Dirigentsko kariero bo sklenil novembra v Kulturnem domu Nova Gorica. Na prireditvi bodo poleg nekaj slovenskih del izvedli Rahmaninov Klavirski koncert št. 2 z domačim pianistom Danijelom Brecljem. "Čisto na konec svoje kariere pa bom postavil Cherubinijev Rekviem, kot poklon številnim žrtvam prve svetovne vojne na naših tleh," je še dejal Munih.