Delo za zbor in soliste v enajstih stavkih je letos v Dredsdnu našla avstralska raziskovalka Janice Stockigt, ko je preučevala repertoar, ki so ga v 18. stoletju izvajali na cerkvenih dvorih. Izvirno delo se je sicer izgubilo, na kopijah pa je bil podpisan Vivaldijev sodobnik Baldassarre Galuppi, zaradi česar se delo verjetno tako dolgo ni izvajalo. V celoti bodo znova najdeno delo, katerega avtorstvo je potrdil specialist za Vivaldija Michael Talbot, izvedli leta 2007 v Nemčiji.
Zgodovina proti VivaldijuGaluppiju so delo pripisali, ker se je pod njim tudi pojavilo na dresdenskem cerkvenem dvoru sredi 18. stoletja. Za časa Vivaldijevega življenja so delo izvajali, nato pa je zaradi relativno neznanega avtorja delo poniknilo v pozabo. Proti njemu so bile tudi zgodovinske okoliščine, saj je izbruhnila sedemletna vojna, v kateri je bil Dresden oblegan, ko pa je mesto počasi spet normalno zaživelo, je bila v modi Mozartova glasba.
Zdelo se je znano ...
Ko je Stockigtova delo našla, se ji je zdelo presenetljivo znano, zato ga je izročila strokovnjaku za Vivaldijeva dela Michaela Talbotu, ki dela na univerzi v Liverpoolu. Ta je potrdil, da res gre za delo slovitega italijanskega skladatelja.
Pokopan skupaj z drugimi reveži
Antonio Vivaldi je bil sin beneškega peka. Večino časa je deloval kot učitelj violine v neki dekliški sirotišnici. Sodi med najbolj plodovite skladatelje, saj je ustvaril več kot 500 koncertov, med njegovimi najbolj znanimi deli pa so Štirje letni časi. Kljub temu je umrl reven, zato so ga po smrti na Dunaju pokopali v skupen groben z drugimi reveži, ki si niso mogli privoščiti svojega poslednjega počivališča.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje