Celo raziskava Jutarnjega lista je pokazala, da kar 43 odstotkov Hrvatov, starih 17 ali 18 let, posluša turbofolk. In očitno si ne belijo glave s tem, da poslušajo glasbo, ki so jo "izumili" v Srbiji, državi nekdanjih glavnih hrvaških narodnih sovražnikov. Poleg mladine naj bi turbofolku radi prisluhnili tudi mladi bogataši, ki so se do bogastva dokopali s sumljivimi posli med vojno na Balkanu. Nič čudnega, saj tudi turbofolk pogosto slavi filozofijo obogateti-za-vsako-ceno.
Priljubljena "polilegala"Nova obsedenost mladih Hrvatov se je izrazila tudi v neverjetnem porastu števila klubov, v katerih predvajajo turbofolk. Kljub gonji številnih glasbenih kritikov proti glasbeni zvrsti, ki naj ne bi imela prav nobene umetniške vrednosti, je v zadnjem letu v samem središču Zagreba zrasla množica "na pol skrivnih" klubov, ki so svoj glasbeni program prilagodili spremenjenemu okusu hrvaške mladine. Kritiki pa ostajajo neizprosni. Pisec v Jutarnjem listu je tako turbofolk opisal kot "zmes mutiranih balkanskih melodij, tulečih vokalov, idiotskih besedil ter samplov disko in house glasbe".
Izhod iz težkega vsakdanjika
Fenomen turbofolka so začeli raziskovati tudi hrvaški sociologi. Dražen Lalić je tako vzpon turbofolka pojasnil z željo mlade generacije po izstopu iz realnega življenja, v katerem se ženejo za bogastvom. Poslušanje domnevno "za Hrvate neprimerne glasbe" naj bi bilo tako simbolno kršenje kulturnih norm. Mladi, ki si vsak dan znova belijo glavo z denarjem, službo in nadrejenimi, se želijo vsaj enkrat na teden preleviti v vlogo "prestopnikov". Ta "ventil za odstranjevanje notranjih frustracij" pa so našli v norenju ob turbofolku.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje