Oglas
Pod vodstvom dirigenta Marka Letonje je orkester v Cankarjevem domu štartal s kompozicijo skladatelja, ki je kot eden prvih v Sloveniji začel s sodobno obravnavo narodnega glasbenega izročila. Gre za Belokranjsko rapsodijo Matije Bravničarja. Druga točka prvega dela nastopa je bil Koncert za marimbafon in orkester, novo delo Iva Petrića z naslovom Fantasia/Alla gigue/Metamorphosis. Koncert je sklenilo nekaj bolj "klasičnega", in sicer Simfonija št. 1 v c-molu Johannesa Brahmsa.
Muza z obrazom tolkalca Nebojše Jovana Živkovića
Nastanek Koncerta za marimbafon in orkester je popolnoma drugačen. K pisanju tega dela je Petrića spodbudilo srečanje z odličnim tolkalcem Nebojšo Jovanom Živkovićem. Koncert tokrat izvaja tisti, za katerega je bil napisan. Živković kot solist na marimbi bo skušal "upravičiti" zaupanje skladatelja in kar najbolje izvesti tridelno kompozicijo. Živković velja za pravega zvezdnika tudi v tujini, kjer ga označujejo za najoriginalnejšega in najekspresivnejšega umetnika tolkalca, ki se obenem vedno bolj uveljavlja tudi kot skladatelj. V tej vlogi dela tudi po naročilu; pri njem so se tako do zdaj z glasbo oskrbeli celo simfoniki BBC-ja in stuttgartski filharmoniki.
Brahmsov strah pred Beethovnom
Tudi nastanek Brahmsove Simfonije št. 1 v c-molu ni prav navaden. Brahms jo je namreč pisal kar 14 let. Vzrok je tičal v skladateljevem globokem spoštovanju do Beethovna, saj je svoje delo pisal ravno po vzoru Beethovnove Pete simfonije. Zato je razumljivo, da je imel tremo in je svojo počasnost pojasnjeval z izrekom: "Težko je pisati simfonijo, če za teboj stoji velikan in ti gleda čez ramo." Čez ramo - v prenesenem pogledu, seveda - pa so tokrat glasbenikom gledali obiskovalci koncerta ter koncertni mojster Miran Kolbl in dirigent Marko Letonja.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje