Pri preživetju mu pomaga vsakodnevna rutina lovljenja rib in raziskovanja okolice. Ko se na njegov ročni oddajnik odzove reševalni helikopter, se zdi rešitev na dlani, vendar se pri poskusu pristanka v viharju ponesreči tudi ta. Edina preživela je težko poškodovana mlada sopotnica. Overgård je zdaj soočen s težko izbiro: ali ostaneta na razmeroma varni lokaciji in nadaljujeta agonijo čakanja ali tvegata večdnevno pot do oddaljene polarne postojanke, ki jo je odkril na zemljevidu v padlem helikopterju.

Film Arktika je leta 2018 režiral brazilski glasbenik in cineast Joe Penna, ki se je proslavil kot priljubljen youtuber in je glede na njegov pedigre presenetljivo zrel celovečerec. Seveda s tem nočemo namigovati, da ustvarjanje za spletne platforme ne zahteva trdega dela in iskrive ustvarjalnosti, navsezadnje se je pri videospotih kalila cela generacija današnjih izvrstnih cineastov. To samozavestno prehajanje med žanri oziroma avdiovizualnimi formati kvečjemu kaže na kreativno nadarjenost.

Slog robinzonske Arktike je izrazito minimalističen in poudarja težo golega preživetja oziroma boja in iznajdljivosti, ki sta potrebna sredi brutalnega, neprizanesljivega okolja. Seveda že pokrajina sama ponuja razmislek o dualizmu človeka in narave. Celovečerec je praktično brez dialogov, a ves čas vzdržuje napetost in mu tudi ne manjka dramaturgije. V skladu z maksimo Čehova, da se mora puška prej ali slej sprožiti, če jo srečamo na začetku drame, ne bo pretirano nepričakovan zaplet s severnim medvedom, ki se v uvodnih prizorih sprehodi čez obzorje ...

Film nosi izjemen Mads Mikkelsen v vlogi Overgårda, ki ujame vse prave registre vztrajanja, boja za golo eksistenco in obenem ohranjanja človečnosti. Ta toplina je na ledeni Arktiki dobesedno sinonim za življenje. Hkrati, in ne da bi bilo to vsiljivo, se skozi Overgårda in njegovo zgodbo postavlja vprašanje o razmerju med notranjim gonom in voljo, kreacijo in iznajdljivostjo ter naključji in usodo. V kolikšni meri je film pravzaprav alegorija? Kljub skrajnemu minimalizmu Arktike se je težko izogniti primerjavam z Jobovo knjigo iz Starega Testamenta ...

No, primerjave pa so lahko tudi bolj neposredne. Najbolj svež v spominu je izjemen film Vse je izgubljeno (All is Lost, 2013) z Robertom Redfordom na majhni, poškodovani jadrnici sredi Tihega ocena. Opozoriti bi veljalo tudi na spregledano mojstrovino Preživetje (The Grey, 2011), kjer se v nekoliko bolj akcijsko zasnovani pripovedi Liam Neeson po letalski nesreči v divjini Aljaske bori s tropom volkov. V skandinavskem kontekstu pa bi izpostavil še krasen film Orlov let, ki ga je leta 1982 posnel zadnji živeči klasik švedskega filma Jan Troell in je posvečen nesrečni arktični balonarski odpravi. Protagonist tega filma je bil letos umrli velikan Max von Sydow, v čigar škornje počasi stopa Mads Mikkelsen ...