Sedemnajstletni Jan je izjemen programer, prodoren navdušenec nad mehatroniko in izredno nadarjen za iskanje inovativnih tehnoloških rešitev. Stvari vidi povsem drugače od svojih vrstnikov, močno pa prekaša tudi znanje starejših in izkušenejših kolegov. A Jan je tudi avtist in kot tak se precej razlikuje od običajnih družbenih vzorcev. Kombinacija, ki je težka že sama po sebi, če si srednješolec, pa je naravnost nemogoča. Vendar se Jan ne da – kljub zlonamernemu nagajanju malodane sovražnega profesorja, norčevanju sošolcev in številnim zanj izredno stresnim situacijam z zmago na preizkusu mednarodnega podjetja drugim in predvsem sebi dokaže, da zmore vse, česar se loti.

Šepet metulja, drugi celovečerni film režiserja in soscenarista Alena Pavšarja, je nadvse zanimiv konglomerat sodelovanja poklicnih, polpoklicnih in ljubiteljskih ustvarjalcev, ki jim je skupno predvsem zavedanje, kako pomembne in v slovenski mladinski kinematografiji še vedno premalo obravnavane teme so se lotili. Prav ta iskrena zavzetost, ki prihaja malodane iz vsakega kadra in prevzema vsakega igralca, ublaži tudi marsikatero scenaristično pomanjkljivost.

Zgodba je namreč nekakšna sodobna pravljica, v kateri se nekatere stvari zgodijo skoraj same od sebe in kdaj pa kdaj tudi brez gledalcu povsem logičnega sosledja. Tako jo je posrečeno označil igralec Brane Završan, ki v filmu z veliko topline upodablja zvedavega direktorja podjetja. A v skladu s pravljičnim izročilom dobro seveda premaga zlo, končno sporočilo filma pa je povsem jasno in tako odlično izhodišče za poglobljene pogovore predvsem z mlajšim občinstvom.

K pristnosti poleg dijakov in nekaterih zaposlenih Šolskega centra Celje, kjer je potekalo snemanje filma, izjemno veliko pripomore tudi izbira glavnega igralca Alija Ogrizka, fanta z osebno izkušnjo avtizma. "Najtežje je bilo snemati prizore, kjer je bila tematika čustvena in nisem želel odigrati," pravi Ali. "Ampak na koncu sem le odigral in sem dal tudi to čez." Misel, ki bi težko bolje povzela bistvo glavnega junaka.

Šepet metulja je film, kakršnih je v družbi, ki se ima za deklarativno tolerantno, hkrati pa se na vsak odklon odzove z nestrpnostjo, posmehom in pogosto tudi z nasiljem, vedno premalo, in je zato, kljub prenekaterim pomanjkljivostim, pomemben košček h graditvi prijaznejšega sveta.

Iz oddaje Gremo v kino.