Morda je z večino gledalcev podobno, kakor Naomi Klein, kanadska aktivistka in avtorica številnih knjig, razloži v uvodu filma To vse spremeni: severni medvedi nas pač ne zanimajo pretirano. Njena knjiga To vse spremeni, po kateri je film tudi posnet, sicer ni tako drastičen odmik od njenega kritičnega preučevanja kapitalizma, kot morda kaže na prvi pogled. Njena osrednja teza je namreč, da podnebne krize ne moremo stlačiti v okvir trenutnega neoliberalnega tržnega fundamentalizma, saj je potratna poraba, ki jo spremljajo gigantska združevanja podjetij in trgovinski sporazumi, neločljivo vgrajena v njegov osnovni mehanizem.

V duhu individualizma, ki tak politično-ekonomski model spremlja, tako Naomi Klein v filmu predlaga, naj nas za okolje skrbi zaradi nas samih, ne zaradi severnih medvedov. Skupaj z režiserjem Avijem Lewisom zbereta pričevanja okoljevarstvenikov z vsega sveta. Včasih gre za ljudi, pri katerih bi tako gibanje najmanj pričakovali - poleg ameriških staroselcev v Kanadi, ki se borijo za dostop do zgodovinskega ozemlja, na katerem so zaloge nafte, nastopita še ameriška lastnika kozjega ranča, ki je onesnažen zaradi puščanja bližnjega naftovoda, grška skupnost, ki nasprotuje temu, da bi kanadski investitorji vrtali na njihovem ozemlju, indijska družina, ki se bori proti elektrarni na premog, ki bi uničila močvirje, in prebivalci Pekinga, ki se utapljajo v smogu.

Bistvo vsega tega je ekonomska razsežnost okoljevarstva. Ljudje, ki se borijo in v filmu protestirajo, včasih prihajajo iz ekonomsko zelo deprivilegiranih in nestabilnih območij: v Grčiji krajevni politiki rudarski projekt zagovarjajo, ker naj bi bil točno to, kar oslabljeno gospodarstvo potrebuje. Najpogostejši argument za odprtje novih tovarn, elektrarn, graditev cest in drugih omrežij je ta, da morda res niso idealni za okolje, so pa nepogrešljivi pri odpiranju novih delovnih mest in gospodarskem razvoju. Izkaže se, da ni vedno tako: elektrarne uničujejo možnosti krajevnih skupnosti za samozadostnost in takó preživetje. Pridobivanje trajnostne energije ponuja več možnosti za zaposlitev delavcev kot klasična fosilna goriva. A dejstvo je, da v večini primerov vsak politični aktivizem - tudi okoljskega - onemogoči prav ekonomska odvisnost. In film se, kot kaže, kljub osnovni tezi včasih ne zaveda dovolj, da samo zavedanje o nevarnosti podnebnih sprememb včasih žal ne spremeni vsega.

Tina Poglajen, iz oddaje Gremo v kino, na 1. programu Radia Slovenija.