Ob aktualnem dogajanju, ki ga spominja na dogajanje na Balkanu v 90. letih, čuti jezo in obenem nemoč, saj ve, da ne more ničesar storiti zoper vojno.
Vojnovićevo novo delo, ki je izšlo pri založbi Goga, nosi naslov Zbiralec strahov. Gre za zbirko esejev, ki pa se po besedah Ksenije Horvat bere tudi kot roman. V njem namreč avtor spremlja svojega pradeda Leona, Ukrajinca iz Galicije, ki se je nekoč preselil v BiH. Pisatelj je o delu spregovoril na pogovoru, ki se je odvil v okviru serije Izbrano, na katerem v Vodnikovi domačiji predstavljajo nove knjižne izdaje.
Delo je izredno aktualno, saj govori o privilegiju miru, ki smo ga po pisateljevem mnenju do nedavnega imeli. Ta privilegij razume kot možnost načrtovanja prihodnosti, "da veš, kaj bo jutri, kam boš šel na počitnice, ter da bo tvoj otrok čez nekaj let končal šolo". To je tudi privilegij bogastva, poudarja. Revni ljudje, ki ne vedo, kako se bodo prebili čez teden ali celo dan, tega privilegija nimajo. Omenjeni privilegij je Evropejcem po Vojnovićevem mnenju podarila Evropska unija – neki osnovni standard, mir in varnost. "Če nam je to odvzeto, čutimo strah in negotovost," pravi.
V avtobiografsko zastavljenem besedilu se Vojnović vrača v svoje z vojno zaznamovano otroštvo, piše pa tudi o prednikih. Kot otrok se je spraševal, "ko so ga pošiljali tja, od koder je prišel", kje naj bi to bilo. Ugotovil je, da je bila pot njegovih prednikov zelo razvejana in da ni enega določenega kraja ali vasi, "kamor bi lahko šel".
Knjiga Zbiralec strahov vključuje tudi več starih besedil in nekaj predelanih kolumn, ki jih več let piše za časopis Dnevnik. Te so bile predvsem izhodišče za daljše razmišljanje, ki v prejšnji formi ni imelo prostora. Vendar pa si je avtor lahko pomagal le z nekaj kolumnami, saj je te večinoma pisal na določen dan in o določenih ljudeh, ki so danes le še bled spomin.
Putinova vizija je na las podobna Miloševićevi
V pogovoru s Ksenijo Horvat sta veliko govorila tudi o aktualnem dogajanju v Ukrajini. Vojnoviću se zdi Putinova vizija na las podobna Miloševićevi ideji "velike Srbije" in stavkom v smislu: "Mi se samo borimo za svojo državo." Podobna se mu zdi tudi propaganda, zaradi katere so Rusi tako zmanipulirani in verjamejo, kot so nekoč Srbi, da jih ogroža zunanji svet.
Evropejci se se zbudili iz ravnodušnosti
Opaža pa, da je vojna Evropejce zbudila iz neke ravnodušnosti, v kateri smo bili po njegovem mnenju brezbrižni do vsega. Začuden pa je, da se omenja 70 let miru v Evropi, ob tem pa pozablja na večletno vojno po razpadu nekdanje Jugoslavije.
Bojkot vsega ruskega je nesmiseln
Bojkotiranje vsega ruskega se mu zdi nesmiselno. Navsezadnje se številni Rusi zoperstavljajo razmeram, kar je izjemno nevarno. Spomnil pa je tudi na tisoče mladih ruskih vojakov, ki so v tej vojni norosti že izgubili življenje.
Na vprašanje Ksenije Horvat, ali kot pisatelj, ki pravi, da se ob vojni v Ukrajini čuti nemočnega, ne verjame v moč besede, odgovarja, da dvomi o njej. Verjame, da ima odgovornost, moči pa ne, saj se zaveda, da je ta proti nekemu totalitarnemu aparatu nemočna.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje