"Naše stališče je jasno. Če bodo kipi ponovno združeni v Atenah, je Grčija pripravljena organizirati rotirajoče razstave pomembnih starin, ki bi zapolnile praznino," je v pogovoru za Guardian dejala grška ministrica za kulturo Lina Mendoni, sicer arheologinja po izobrazbi. Na vprašanje, ali je London zahteval določena dela, je odvrnila, da se nadaljnje razprave niso razširile na "specifične artefakte".

Po njenih besedah pa naj bi vendarle šlo za dela, ki bi pritegnila množice obiskovalcev. Ta dela bi "zapolnila praznino, ohranila in nenehno obnavljala zanimanje mednarodnih obiskovalcev za grške galerije Britanskega muzeja". Ob tem je opozorila, da bi morali biti "vsak sporazum in vse njegove podrobnosti v skladu z grškim zakonom o kulturni dediščini".

Partenonski kipi, znani tudi kot Elginova zbirka (tudi Elginovi marmorji), so dolgoletno jabolko spora med državama. Leta 1801 so jih iz arhitektur atenske Akropole – nekaj pa tudi iz Erehtejona, Propilej, templja Atene Nike in drugih krajev – odstranili po naročilu diplomata Thomasa Brucea, sedmega grofa Elgina (1766–1841). Od otomanske oblasti, pod katero je tedaj spadala Grčija, mu je uspelo dobiti dovoljenje za prisvojitev dragocenih marmornih stvaritev.

Elgin je po burni poti kipe prepeljal v London in jih junija 1816 prodal britanski vladi. Sporno pridobljene dragocenosti so že takrat dvignile prah v britanski družbi in razdelile javnost na tiste, ki so ga pozdravljali, in tiste, ki so dejanje označili za vandalizem. V Britanskem muzeju omenjeno zbirko zaradi grofovega negativnega slovesa vendarle raje imenujejo kar partenonski kipi. Britanske oblasti pa že najmanj od leta 1941 zavračajo njihovo vrnitev Grčiji.

George Osborne, ki je od nedavna na čelu Britanskega muzeja, se je odzval na željo Grkov, da znova združijo partenonske kipe. Kot navaja časnik, deluje odločnejši, da se tega vprašanja loti neposredneje kot kateri koli njegov predhodnik. Osborne je prvi direktor muzeja, ki se je javno odzval na razpravo v zvezi s prisotnostjo omenjenih kipov v Britanskem muzeju.

Sorodna novica Sunakova košarica Micotakisu: za odpoved srečanja v zadnjem hipu "krivi" partenonski kipi

Muzejski direktor je letos več kot enkrat namignil, da bi lahko dosegli kompromis. "Želimo vzpostaviti primerno partnerstvo," je oktobra dejal poslancem v odboru za kulturo, medije in šport. Po njegovih besedah bi moralo biti to partnerstvo, ki bi "pomenilo, da predmeti iz Grčije prihajajo sem, predmeti, ki potencialno še nikoli niso zapustili Grčije in zagotovo še nikoli prej niso bili videni, in predmeti iz partenonske zbirke, ki potencialno potujejo v Grčijo".

Pogovori za zagotovitev dogovora se bodo nadaljevali kljub diplomatskim posledicam, ki so sledile novembrski zavrnitvi britanskega premierja Rishija Sunaka, da bi se srečal z grškim kolegom Kiriakosom Micotakisom.

Grška ministrica za kulturo je že večkrat poudarila, da Grčija ne more razpravljati o izposoji svojih dragocenosti, ki so bile dejansko naropane. Zanikala je, da bi bila v igri zamisel o ustanovitvi podružnice Britanskega muzeja v muzeju na Akropoli, ki bi bila namensko zgrajena za te kipe.

Po besedah grškega premierja je napredek počasnejši, kot bi si želel. Dodal je, da mnogi Grki menijo, da je moralni argument za vrnitev partenonskih kipov vsaj zmagal. Anketa YouGov, objavljena julija, je pokazala, da je 64 odstotkov prebivalcev Združenega kraljestva zdaj naklonjenih vrnitvi kipov v državo njihovega izvora.

Grška ministrica Lina Mendoni je na vprašanje glede možnosti sprožitve pravnega postopka proti Britanskemu muzeju dejala, da bo grška vlada "v celoti izkoristila možnosti, ki jih ponujata dialog in kulturna diplomacija". Na vprašanje, ali misli, da Britancem ni bila razkrita resnica o Elginu in okoliščinah, v katerih so bili kipi pridobljeni, se je sklicevala na Hugha Hammersleyja, poslanca iz 19. stoletja, ki je leta 1816 v spodnjem domu parlamenta povedal, da je odločitev britanske vlade o nakupu kipov škotskega diplomata "dejanje plenjenja".

Ministrica je spregovorila tudi o pozitivnem razpoloženju, ki stoji za grškim velikim "nacionalnim ciljem". Dodala je: "Tudi ljudje, ki so leta nasprotovali vrnitvi kipov v Grčijo, zdaj podpirajo našo zahtevo. Če ne bi bila optimistka, ne bi z vnemo in vero delala za nacionalno stvar ponovne združitve kipov v muzeju Akropole tukaj v Atenah."