V Prešernovem gledališču v Kranju bo zaživela predstava Harun in morje zgodb v režiji Ivane Djilas. Zgodba o svobodi govora po večplastni predlogi Rushdiejevega romana. Delo bodo v Sloveniji uprizorili prvič. "Roman ima vse elemente fine družinske melodrame, križane s politično temo in postavljeno v pravljični svet," je poudarila Djilas in dodala, da gre za predstavo o pripovedovanju zgodb.

Harun in morje zgodb odpira vprašanje smisla in koristnosti umetnosti
Zgodba se začne v revnem, žalostnem mestu, kjer mladi Harun živi s svojim očetom Rašidom, slavnim pripovedovalcem zgodb. Ko ju zapusti Harunova mati, oče izgubi dar pripovedovanja in sin se odpravi iskat navdih zanj do morja zgodb. Ko ga najde, ugotovi, da ga onesnažujejo privrženci tišine, vojska z zašitimi usti, ki ne verjamejo, da so zgodbe pomembne, če še resnične niso.

Rushdie je roman napisal za sina, od katerega je bil v času pisanja ločen zaradi varnosti
Salman Rushdie se je več let skrival, potem ko mu je zaradi romana Satanski stihi leta 1989 smrtno obsodbo oziroma fatvo izrekel takratni iranski verski voditelj, ajatola Homeini. Harun in morje zgodb izvira iz tega časa, je prvo delo, ki ga je napisal po izreku fatve leta 1990. Direktor Prešernovega gledališča Jure Novak je na novinarski konferenci dejal: "Roman je že v sebi zelo večplasten. Pogosto je navajan kot mladinski ali fantazijski roman in v Rushdiejevem posebnem jeziku pripovedovanja postane to tudi zgodba o naši resničnosti, svobodi misli in svobodi govora."

Predstava o pripovedovanju zgodb vključuje različne tehnike pripovedovanja
Režiserka Ivana Djilas je pojasnila, da gre slogovno za predstavo o pripovedovanju zgodb. Te pripovedujejo na vse mogoče različne načine, z besedami, glasbo, gibom, videom in različnimi animacijskimi tehnikami. "Kot je v zgodbi zapisal Rushdie, si je Harun predstavljal očeta kot neke vrste žonglerja, ki vedno pove zgodbo do konca in nikoli ne naredi napake. Tako tudi igralci v tej predstavi žonglirajo z besedilom, petjem, gibanjem in lutkami," je dejala.

Aljoša Ternovšek, ki igra vlogi vodnega džina in velikega nadzornika, je poudaril aktualnost predstave tudi zaradi delitve na svetlo in temno stran: "Tisti, ki živijo v svetlobi, so naredili tako, da sonce sije samo na njihovo stran, in tako je logično, da se prej ali slej pojavi nezadovoljstvo tistih na drugi strani, kjer je ves čas tema. Nastane problem, kakršnih imamo v današnjem svetu veliko, ko so eni na temni in drugi na svetli strani, vmes pa je zid moči, ki je že načet."

V predstavi nastopajo Borut Veselko v vlogi pravljičarja, Živa Selan v vlogi Haruna, Aljoša Ternovšek, Vesna Pernarčič, Darja Reichman, Blaž Setnikar, Željko Božič in Dominik Vodopivec. Scenografinja je Sara Slivnik, kostumografinja Jelena Proković, avtorica videa Vesna Vega, avtor glasbe Boštjan Gombač, koreografinja Maša Kagao Knez, svetovalec za animacijo pa Brane Vižintin.