Z razstavo zaznamujejo 200. obletnico prihoda nadvojvode Janeza, ki velja za začetnika sodobnega vinogradništva na Štajerskem.

Razstava z naslovom Nadvojvoda Janez, oče Meranovega po napovedih KID Kibla obiskovalce popelje po zgodovini posestva na drugačen način.

Je del večjega, pilotnega projekta Mreže RUK z naslovom Nevidni Maribor v izvedbi raziskovalnega medijskega in interdisciplinarnega laboratorija KIBLA2LAB. V njem raziskujejo in predstavljajo vsebine na nove načine, med drugim z laserskimi skeni, animacijami s pomočjo umetne inteligence, posnetki z brezpilotnimi letalniki, tehnologijami navidezne (VR) in obogatene resničnosti (AR).

"Nove tehnologije omogočajo, da nagovorimo na atraktiven, edukativen, primeren način tudi mlade generacije," pravi mentor tega laboratorija, to je kipar in nekdanji minister za kulturo Zoran Poznič.

S sodobnimi prijemi so prenovili spominsko sobo na posestvu Meranovo nad Limbušem, ki ga je leta 1822 kupil nadvojvoda Janez Habsburško-Lotarinški (1782–1859) ter ga spremenil v vzorno vinogradniško posest. Ime je dobilo po njegovem sinu, grofu Francu Meranskem, danes pa zanj skrbi fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede.

"Na tem posestvu je nadvojvodo in njegovo ženo Ano Plochl leta 1830 obiskal tudi sam avstrijski cesar Franc I. s soprogo Karolino Avgusto, sicer Janezov brat. Vinogradi so postali tako ugledni in znani, da so na posesti v današnjem Hrastju leta 1832 ustanovili viničarsko šolo, ki je poudarjala pomen praktične izobrazbe. Vrhunec teh prizadevanj pa je bila ustanovitev Štajerske deželne sadjarsko-vinarske šole v Mariboru leta 1872," menijo v Kibli.

Z novo razstavo zaznamujejo 200. obletnico Meranovega, 240. obletnico rojstva nadvojvode Janeza in 190. obletnico prve viničarske šole na Štajerskem.

Avtorji ob tem dodajajo, da nadvojvoda Janez ni bil le začetnik strokovnega in sodobnega vinarstva pri nas, ampak med drugim tudi pobudnik gradnje južne železnice Dunaj-Trst, ki so jo odprli leta 1857. Kot enemu najbolj zaslužnih za napredek tukajšnjih krajev so mu v 19. stoletju po Sloveniji postavili več zahvalnih plošč in spomenikov, tudi v Mariboru.

V okviru projekta Nevidni Maribor nameravajo v KIBLA2LAB razkrivati še druge kotičke Maribora in ljudi, povezujoč zgodovino, naravo, urbano okolje in kulturo s sodobnimi tehnologijami. V sodelovanju z Mestno občino Maribor bodo v jesenskih mesecih tako obeležili dogodke tudi na izbrani lokaciji v središču mesta.

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.