Mednarodna zveza gledaliških in odrskih delavcev (IATSE), ki zastopa snemalne ekipe, mojstre rekvizitov, frizerje, umetnike ličenja in druge strokovnjake v zakulisju filmske industrije, opozarja, da so njeni člani pod nevzdržnim pritiskom nemogočih urnikov, ki jim ne zagotavljajo zadostnega počitka in odmorov za malico. Delavci v prvi vrsti zahtevajo boljše delovne pogoje, pa tudi izplačila od ponudnikov pretočnih vsebin, ki bodo upoštevala oz. kompenzirala njihovo delo.

98-odstotno soglasje
Več kot 50 tisoč članov IATSE-ja je z ogromno večino (98 odstotkov je glasovalo za in dva odstotka proti) na glasovanju odločilo, da se delo lahko prekine. Če bo do tega res prišlo, bomo priča največji delavski stavki v Hollywoodu po drugi svetovni vojni. Pogajanja med IATSE-jem in Zvezo filmskih in televizijskih producentov so se prekinila prejšnji mesec, ker strani nista našli skupnega jezika.

Jasen rezultat glasovanja sindikata filmskih delavcev je "spregovoril jasno in glasno", kot se je izrazil predsednik IATSE-ja Matthew Loeb. "Pri tem glasovanju je šlo za kakovost življenja, pa tudi za zdravje in varnost vseh, ki delajo v filmski industriji," je zapisal v izjavo za javnost. "Vsi, ki so na dnu plačne lestvice, si zaslužijo zadosten zaslužek za izpolnjevanje osnovnih potreb."

Delo od petka do svetka, zasebno življenje trpi
Po lanski večmesečni prekinitvi vseh snemanj zaradi pandemije so hollywoodske filmske in televizijske produkcije v zadnjih mesecih v polnem pogonu. Davek te pospešitve plačujejo filmski delavci, ki pričajo, da so delovniki daljši in pritiski nanje večji kot kadar koli prej. Na družbenih omrežjih delijo svoje zgodbe o 15-urnih delovnih dnevih; mnogi poročajo, da delajo več kot 70 ali celo 80 ur tedensko. Spet drugi so morali zaradi stresa službe "pod nož" (na operacije hrbta ali kolen), zamujali družinske pogrebe in poroke ali se celo razšli s partnerji.

Pogost fenomen v zabavni industriji naj bi bili t. i. "Fraturdays": delavci z delom začenjajo v ponedeljek ob šestih zjutraj, ob petkih pa začenjajo popoldne in potegnejo do sobote zjutraj. To pomeni, da jim od konca tedna, če odštejemo spanje, ne ostane praktično nič časa.

"Moje delovne ure so norost," je za BBC komentiral mešalec zvoka Thomas Pieczkolon, ki se je udeležil nedavnega protesta na Sunset Boulevardu. Dela pri seriji za enega od ponudnikov pretočnih vsebin, ki ima 300-milijonski proračun. Večino dni dela devet ur, preden sploh dobi odmor za malico, pravi.

Netflix plača manj, kot so včasih kabelske televizije
"Pooblastilo" za stavko še ne pomeni, da bo do stavke res prišlo. Večina delavcev še vedno upa, da bodo že z napovedjo prekinitve dela lahko izpogajali boljše delovne razmere. Hollywoodsko kolesje se je zaradi obširnih stavk nazadnje zaustavilo v letih 2007 in 2008, v času razcveta resničnostne televizije in njenih zvezd, kakršna je bil denimo Donald Trump.

Napoved stavke bi lahko pripeljala do neposrednega konflikta s pretočnimi ponudniki, kakršna sta Netflix in Amazon; prav ta podjetja so največkrat obtožena, da izkoriščajo delovno silo.

"Pretočna podjetja dobijo popust na ceno dela," je pojasnila scenografka Lisa Clark. "Zaslužimo si pošten delež njihovega dobička ‒ zaslužimo si, da nas plačajo vsaj toliko, kot smo bili plačani za delo pri kabelskih televizijah."

V zadnjih letih smo bili priča številnim ambicioznim projektom pretočnih ponudnikov, ki so navdušili kritike in občinstvo. Tehnični delavci so seveda ponosni na to, da serije po videzu niti malo več ne zaostajajo za filmi v kinematografih. A denimo Lisa Clark ima na razpolago 10 tednov, da ustvari na stotine scenografij, za kar bi imela pri klasični filmski produkciji na razpolago pol leta. "Njihove zahteve niso racionalne," opozarja.