Idrijski rudnik, na območju katerega se je pionirsko izkopavanje živega srebra začelo že kmalu po letu 1490, je kot drugi najstarejši rudnik živega srebra v Evropi že sam po sebi kulturnozgodovinski fenomen. V sklop tehniške dediščine, vredne ohranitve, pa se vklaplja tudi njegova oprema, ki govori o hitrem tehnološkem razvoju v obdobju po industrijski revoluciji. Eden izmed takšnih predmetov je tudi črpalka Kley za izčrpavanje vode, ki jo je po naročilu idrijskega rudnika češko podjetje E. Škoda Pilsen izdelalo leta 1893 in ki velja za največji ohranjeni parni stroj v Sloveniji, verjetno pa tudi v Evropi.
Od parnikov in vojaških ladij do mlinčkov za sladkor
Nakup črpalke, ki ga je spodbudil nenadni vdor jamske vode leta 1885, je še podčrtal sloves idrijskega rudnika kot enega tehnološko najnaprednejših podjetij tedanjih avstrijskih dežel, ki je bilo obenem tudi eno najbolj donosnih državnih podjetij. Podoben sloves je sicer uživala tudi tovarna Škoda, ki jo danes najbolj poznamo kot proizvajalca avtomobilov. V osemdesetih letih 19. stoletja pa je bilo podjetje, ki je veljalo za enega najboljših proizvajalcev kovinskih izdelkov, med drugim eden glavnih dobaviteljev kovinske opreme za parnike in vojaške ladje, proizvajali pa so tudi mline za proizvodnjo sladkorja.
Stroj, ki je vzbujal strahospoštovanje
Idrijska črpalka, danes razstavljena in situ, je bila v svojem času pravi kovinski kolos, ki je v ljudeh vzbujal občudovanje, tudi strahospoštovanje. Naj omenimo le, da samo balansir meri več kot 10 metrov, njegova masa pa je 19 ton. Črpalko so do Idrije pripeljali po delih, in sicer po železnici do Logatca, nato pa s konjsko vprego. Navržimo še nekaj tehničnih podatkov. Pri največji obremenitvi je črpalka v eni minuti izčrpala 2.500 litrov vode, črpanje v rudniku pa so izvajali na treh stopnjah: na XI. obzorju oziroma 271,6 metra pod površjem je bila nameščena črpalka Plunger, na IX. obzorju (221,4 metra pod površjem) črpalka Rittinger, še ena črpalka te vrste pa je bila nameščena na III. obzorju oz. 122,1 metra pod površjem. Parni batni stroj je imel tako imenovani kataraktni krmilni mehanizem sistema Kley. Moč stroja je bila pri normalni obremenitvi 73,55 kW (100 KM), pri največji pa 147,1 kW (200 KM).

Črpalka Kley je delovala v času, ko je bil idrijski rudnik na vrhuncu. S pomočjo parnih strojev, strojnega vrtanja, izpopolnjenih peči in elektrifikacije so obrati vzdrževali visoko proizvodnjo in leta 1913 dosegli rekord 820 ton živega srebra. Še preden je idrijski rudnik zaradi vedno večje izčrpanosti rudnih žil začel počasi umirati, je rudnik že prizadelo veliko obdobje krize. To je bilo povezano z drugo svetovno vojno, ko je pod nemško upravo v letih 1943-45 podjetje zastalo, močno pa so ga prizadeli tudi letalski napadi v zadnjem letu vojne, ki so rudnik povsem onesposobili. Obdobje prosperitete rudnika je ponovno nastopilo v tako imenovanih letih gradnje nove države in gospodarstva; v drugi polovici štiridesetih so tako podjetje obnovili in ponovno omogočili zagon proizvodnje, a prav ta modernizacija je pomenila tudi konec aktivnega življenja črpalke Kley, ki so jo zadnjič zagnali leta 1948.