Iz dražbene hiše Christie's so sporočili, da so znanstveniki potrdili, da je Sveta Praxedis (Saint Praxedis) res delo nizozemskega slikarja, ki je ustvarjal v 17. stoletju. Ne le, da je res njegovo delo, kot kaže, je to celo eno njegovih najzgodnejših del. Sliko, poleg nje je le še eno Vermeerjevo delo v zasebni lasti, so leta 1969 razstavili v newyorškem Metropolitanskem muzeju, in že takrat so se pojavili dvomi o pristnosti avtorstva, piše Guardian.

Leta 1986 jih je vodilni poznavalec Vermeerja Arthur Wheelock ovrgel rekoč, da gre za Nizozemčevo delo, a so številni strokovnjaki vseeno ostali skeptični. Tudi zato slika ni bila vključena na razstavo del iz zgodnjega obdobja njegovega ustvarjanja, ki je bila leta 2010 na ogled v Haagu. Je pa bila razstavljena na razstavi njegovih del v Rimu dve leti pozneje. Dvomljivci so opozarjali, da je delo v veliki meri kopija slike italijanskega slikarja Feliceja Ficherellija iz okoli leta 1640, predvsem pa jih je begal verski motiv, ki ni tipičen za Vermeerja.

Odločilen test bele barve
Da gre res za Vermeerjevo delo, so v dražbeni hiši, kjer bodo sliko prodali 8. julija z izklicno ceno osem milijonov funtov, dokončno potrdili, potem ko so strokovnjaki Rijksmuseuma iz Amsterdama in univerze Free University analizirali belo barvo na sliki. Izkazalo se je, da je enaka tisti, ki jo je Vermeer uporabil na enem izmed svojih drugih zgodnjih del.

A kot poudarja glavni poznavalec del velikih mojstrov pri dražbeni hiši Henry Pettifier, je bil Vermeer samouk, ki se je po tem, ko je leta 1655 naslikal omenjeno delo, spreobrnil v katoličana, kar pojasnjuje odločitev za zanj netipičen motiv. Glede same podobnosti z drugim delom pa strokovnjak poudarja, da je kopiranje tipična vaja za samouke.

Ameriška milijarderka se je kitila z impresivno zbirko
Slika je del zbirke lani umrle poljsko-ameriške zbiralke Barbare Piasecka Johnson, ki je po poroki z dedičem poslovnega imperija Johnson & Johnson J. Sewardom Johnsonom zbrala številna dela, ki tvorijo izjemno bogato umetniško zbirko. V njeni lasti je bil med drugim tudi Rembrandtov portret, ki so ga pred štirimi leti prodali za več kot 20 milijonov funtov. Izkupiček od dražbe Vermeerjeve umetnine, ki bo potekala 8. julija, bo namenjen humanitarni organizaciji Johnsonove.

Številčno majhen, a izjemen opus
Znano je, da je zaradi izredno natančne in zato zamudne tehnike Vermeer za seboj pustil številčno skromen opus, zlasti če ga primerjamo s kakšnim neverjetno dejavnim Rembrandtom, zato mu je danes z določeno previdnostjo (strokovnjaki si pri nekaterih naslovih še vedno niso edini), pripisanih komaj 37 slik.