Glasbilo v slikarstvu nizozemske zlate dobe bo tudi v središču razstave, ki jo junija odpirajo v londonski Narodni galeriji. Obiskovalce bodo sicer prej kot z motiviko privabljali z glavnim imenom razstave, Johannesom Vermeerjem, ki so ga najverjetneje s tem razlogom zapisali tudi v naslov postavitve. Vermeer in glasba: Umetnost ljubezni in brezdelja bo na ogled od 6. junija do 8. septembra in bo skušala skozi likovno umetnost predstaviti glasbena razvedrila omenjenega časa na Nizozemskem.

Prve napovedi pravijo, da bodo na ogled slike z glasbili Vermeerja in njegovih sodobnikov, vendar pa se bodo kustosi glede na številno skromen opus prvega morali bolj zanašati na dela slednjih. Ob slikah bodo razstavljeni tudi glasbila - spinete, kitare in lutnje - in notni zvezki tistega časa, ki bodo omogočali primerjavo med dejanskim videzom glasbil in načinom, kako so bili upodobljeni. Pravo vzdušje obdobja, ki je v umetnosti na splošno cenilo glasbila, bodo ustvarili z glasbo tistega časa.
Večni sopotnici ljubezen in glasba
Prvič bosta Vermeerjevi sliki ženske, ki stoji ob spinetu, in ženske, sedeče ob spinetu (obe hranijo v Narodni galeriji), razstavljeni ob sliki mlade ženske, ki igra kitaro. Delo so za razstavo londonski galeriji posodili v hiši Kenwood House, ki bo do jeseni zaprta. Vse tri omenjene slike združuje sorodna datacija, naslikane so bile okoli leta 1670, vse tri pa najverjetneje slikajo tradicionalno povezanost glasbe in ljubezni. V ozadju obeh slik s spinetom vidimo v 'pravi likovni citat' slik drugih mojstrov - priljubljena praksa tistega časa.
Na sliki, kjer ženska stoji ob glasbilu, je v ozadju najverjetneje krajina Jana Wijnantsa ali Allarta van Everdingena, Kupid s karto pa je pripisan Caesarju van Everdingenu. Motiv stoječega Kupida se morda nanaša na idejo zvestobe ali kot dodatni poudarek omenjene navezave ljubezni in glasbe. Na drugi sliki vidimo v ozadju prizor Zvodnice, delo ali vsaj kopija Dircka van Baburena, kakšen pomen, če sploh, ima delo na razlago celotne slike, pa ni jasno.
Eden od treh velikanov nizozemske zlate dobe
O slikarju Janu Vermeerju (1632-1675), ki se je rodil in ustvarjal v Delftu, ni znanega veliko. Ker je slikal z zelo natančno in zato zamudno tehniko, je ustvaril številčno precej skromen opus, ohranjenih je približno od 35 do 40 njegovih del (strokovnjaki se ne strinjajo o vseh atribucijah). Kar osem njegovih slik so še letos razstavljali v Rimu (razstavo v muzeju Scuderie del Quirinale so zaprli 20. januarja).