Odvetnik Babak Paknia, ki Rasoulofa zastopa, je na omrežju X potrdil, da je obsodbo že potrdilo prizivno sodišče, odrejena je bila tudi izvršba kazni. Po njegovih besedah so bile glavni razlog za obsodbo režiserjeve javne izjave, poleg tega pa tudi njegovo filmsko ustvarjanje, ki ga je sodišče opredelilo kot "primere zarote, katere namen je zagrešiti zločin proti državni varnosti".

Rasoulof je eden najbolj mednarodno priznanih iranskih režiserjev; naslednji teden bo na festivalu v Cannesu svetovno premiero doživel njegov novi film, Seme svete fige (The Seed of the Sacred Fig). Od razglasitve uradnega tekmovalnega programa festivala prejšnji mesec sta bila direktor in vodstvo festivala pod hudim pritiskom iranskih oblasti, naj film umaknejo s festivala.

Producenti so sporočili, da jih nadleguje policija, je prav tako prek omrežja X potrdil Paknia. Igralci so bili že pozvani na zaslišanje in imajo prepoved zapuščanja države.

Po elektorski pošti je odvetnik, ki se sicer ukvarja predvsem s primeri kršitev človekovih pravic, za časopis Guardian zapisal še: "Obtožen je, da je Seme svete fige posnel, ne da bi od oblasti pridobil potrebna dovoljenja, pa tudi, da igralke niso imele primerno pritrjenih hidžabov ali bile posnete brez njih. Vsi ključni sodelavci pri filmu so dobili prepoved potovanja iz Irana, preiskujejo pa jih varnostne sile ministrstva za obveščevanje."

Ker so iranske oblasti režiserju prepovedale izhod iz države, leta 2020 nagrade za Zlo ne obstaja v Berlinu ni mogel osebno prevzeti, zato je ponjo šla njegova hči Baran Rasoulof, ki je tudi nastopila v zmagovalnem filmu. Organizatorji so na novinarski konferenci zanj pustili prazen stol.

Film Zlo ne obstaja si lahko ogledate na RTV 365:

Petnajst let sodnih kalvarij
Tokratna kazen je najstrožja od vseh, ki jih je iransko sodišče Rasoulofu doslej izreklo. Leta 2010 je bil zaradi "snemanja brez dovolilnice" obsojen na šestletno zaporno kazen, ki je bila pozneje znižana na eno leto. Leta 2017 so mu ob vrnitvi v Iran zaplenili potni list, kar je v praksi pomenilo prepoved zapuščanja države.

Sorodna novica Panah Panahi: "Ljudje v Iranu sploh ne vedo, da sem posnel film. Morda je tako bolje"

Še dve leti pozneje bil obsojen še na eno leto zapora in dveletno prepoved zapuščanja države ter prepoved kakršnega koli udejstvovanja v javnem ali političnem življenju. Razlog za to je bil njegov film, A Man of integrity (2017), drama o sistemski korupciji v Iranu, ki je na festivalu v Cannesu prejela nagrado un certain regard.

Iran je kot "zapit oče"
Ob prevzemu nagrade v Cannesu je lavreat dejal, da ljubi Iran, a je ta kot oče alkoholik: "Včasih me udari." Dejal je tudi, da je mednarodna podpora iranskim filmarjem pomembna in pomaga. "Mednarodna podpora je pomagala vsem filmarjem, še posebej meni, in sicer se je zaradi nje zmanjšal pritisk, ki so ga izvajali na nas."

Leta 2020 je sledilo še eno leto zapora in dveletna prepoved filmskega ustvarjanja, in sicer zaradi "propagande proti sistemu". To je pomenilo, da ni mogel priti na Berlinale, kjer je njegova drama Zlo ne obstaja (There Is No Evil), mozaična zgodba o smrtni kazni v Iranu, prejela glavno nagrado, zlatega medveda.

Sorodna novica Nahid Persson, glas Irank: "Lahko bi se bala smrti in ostala tiho. A ne moreš se neprestano bati."

Naslednjo zaporno kazen so Rasoulofu izrekli julija 2020, ker je varnostne sile javno pozval, naj prenehajo uporabljati silo in orožje pri zatiranju protestov, ki so izbruhnili po zrušenju stavbe v Abadanu na SZ države. Februarja je bil na prostost spuščen iz zdravstvenih razlogov, kljub temu pa ni smel v Cannes, kjer bi moral biti član žirije za nagrado un certain regard.

Iranska kinematografija ima kljub vsemu tradicijo odličnosti
Rasoulofove filme kritiška stroka postavlja ob bok režiserjevim rojakom Abbasu Kiarostamiju, Asgharju Farhadiju in Jafarju Panahiju; vsi – predvsem zunaj meja domovine – uživajo ogromen umetniški ugled. Država se je doslej najbolj sistematično spravljala na Jafarja Panahija, ki ima prav tako za seboj številne prestane zaporne kazni, hišne zapore in prepovedi dela.

Panahijeva zadnja zaporna kazen se je po osmih mesecih končala februarja lani, ker je režiser gladovno stavkal. Kmalu po prihodu na prostost je prvič po 14 letih zapustil Iran.

Sorodna novica Po Panahiju iz zapora izpuščen še iranski disident Mohamad Rasoulof

V intervjuju za IndieWire iz leta 2020 je Rasolouf govoril o odporu iranske vlade do vseh filmov, ki izzivajo status quo, ob promociji generičnih komedij in državno financiranih vojaških propagandnih filmov.

"V ta del industrije je vloženega toliko denarja, da nimajo nobenih pomislekov glede blagajn, ker vlada želi, da obstajajo. V celoti jih financirajo vojaške in paravojaške službe, ki so posebej namenjene ustvarjanju propagandnih filmov," je takrat dejal Rasulof. Kljub nasprotovanju avtoritarne vlade se režiser še naprej bori za ustvarjanje zahtevne umetnosti, ki izpričuje resnico o življenju v Iranu. "Kar lahko razberem iz svoje zgodbe, je, da je lahko zadovoljstvo, ki ste ga deležni, ko se uprete zatiranju in despotizmu, višje od cene, ki jo morate plačati."