Kje si kupila to lepo trenerko?
Ne vem, kako bo opravičila svoje dejanje.
Koliko delavnih dni je še do konca meseca?
Učenci imajo danes tehnični dan.
V soboto ne moram delati.
V skupnih prostorih preverite delovanje gasilskih aparatov.
Za nalogo moram rešiti nekaj fizičnih vaj iz delovnega zvezka za fiziko.

Danes bomo pozornost namenili besedam, ki so si na prvi pogled zelo podobne. Razlikujejo se v eni ali največ dveh črkah, njihov pomen pa ni vedno soroden. Strokovno jih imenujemo blizuizraznice, tudi blizuzvočnice ali s tujko paronimi.

Kaj so blizuizraznice?

Enakozvočnice so besede, ki imajo enako pisno in glasovno podobo.
máček¹ "mačji samec" in máček² nav. ekspr. "slabo počutje, razpoloženje, navadno po nezmernem uživanju alkohola"

Enakopisnice so besede, ki se pišejo enako, izgovarjajo pa različno.
péška¹ "ženska, ki hodi peš" in peškಠ"manjše seme v nekaterih sadežih"

Enakoglasnice so besede, ki se pišejo različno, izgovarjajo pa enako.
bél¹ fiz. "enota za merjenje jakosti zvoka ali glasnosti" in bèv "posnema odsekan pasji glas"

Blizuizraznice so besede, ki imajo podobno pisno in glasovno podobo, zato se v rabi pogosto zamenjujejo – prav tem v nadaljevanju posvečamo več pozornosti.

Samostalniki: trenerka ali trenirka?

Pregled blizuizraznic začenjamo s samostalniki. Pri razlagi njihovega pomena si pomagamo z besedotvorjem in slovaroslovjem (SSKJ2).

Trenerka je imela oblečeno novo trenirko.
Trenerka = ženska, ki se (poklicno) ukvarja s treniranjem.
Trenirka = športno oblačilo iz hlač in jope.

Častnik vsako jutro prebere dnevni časnik.
Časnik = dnevno ali tedensko glasilo za obveščanje javnosti.
Častnik = član poveljniškega vojaškega osebja.

S sklenitvijo avtomobilskega zavarovanja ste postali zavarovalec in naš zavarovanec.
Zavarovanec = oseba, katere premoženjska ali kakšna druga korist je zavarovana.
Zavarovalec = kdor z zavarovalnico sklene zavarovalno pogodbo.

Tvorjenke, ki jih imenujemo sestavljenke, nastanejo s sestavljanjem predpone in besedotvorne podstave.
Sestavljenka = vrsta tvorjenke, beseda, nastala z dodajanjem predpone.
Sestavljanka = igrača, pri kateri se sestavljajo elementi, deli.

Katera samostalniška blizuizraznica je po vašem mnenju največkrat površno uporabljena? Mogoče magistra in magistrica – poznate razliko?

Pridevniki: deloven ali delaven?

Zdi se, da prav med pridevniki najdemo največ blizuizraznic. Kako dobro jih razločujete?

Jure dela tudi ob dneh, ki niso delovni – res je delaven človek.
Deloven = nanašajoč se na delo.
Delaven = tak, ki rad dela.

Pridevnika tehničen in tehniški sta nastala iz istega samostalnika – tehnika –, zato nista pravi blizuizraznici, pač pa besedotvorni dvojnici. Uporabljamo ju glede na samostalnik, ki se pojavi ob njiju.

Na tehniški šoli smo se naučili tehničnega risanja.
Tehnični = nanaša se na delovanje (tehnični izdelek, tehnična dokumentacija, tehnično risanje).
Tehniški = veže se s samostalniki, ki poimenujejo ustanove, slovarje, izobraževalne programe (tehniški program, tehniški slovar).

Pri fizikalni spremembi se snov kemijsko ne spremeni. Tek je fizično naporen.
Fizičen = nanašajoč se na človeški organizem, telesen.
Fizikalen = nanašajoč se na fiziko.

Glagoli: moram ali morem?
V skupini glagolskih blizuizraznic je veliko takšnih, ki jih lahko tvorimo s spremembo glagolskega vida ali naklona: vzame (povedni in pogojni glagolski naklon), vzemi (velelni glagolski naklon).

Morala bi se ukvarjati s športom, a se zaradi poškodbe ne morem.
Moči = izraža sposobnost osebka, da dejanje uresniči (morem).
Morati = izraža nujnost, da osebek dejanje izvede (moram).

Ko je Dončić zadel zadnji koš, je nasprotnikom zadal bolečino.
Zadati = narediti, povzročiti kaj, navadno neprijetnega, slabega.
Zadeti = premikajoč se priti v sunkovit dotik s čim.

Da je stremela k višjim ciljem, smo vedeli takoj, ko je po razgovoru strmela skozi okno.
Stremeti = prizadevati si doseči, uresničiti kaj.
Strmeti = gledati, navadno nepremično.

Ker je usvojila tudi težje gibe, je osvojila prvo mesto.
Osvojiti = z bojem spraviti tuje ozemlje pod svojo oblast, publ. doseči, dobiti.
Usvojiti = prejeti kaj tujega in narediti za svoje, naučiti se.

Blizuizraznic ne smemo zamenjevati z (besedotvornimi) dvojnicami
Ne pozabimo, da se v jeziku pojavljajo tudi jezikovne dvojnice, ki jih ne smemo zamenjevati z blizuizraznicami. Besedi lahko označimo za dvojnici, če imata isti pomen: dopoldan in dopoldne. Obe besedi pomenita »del dneva od jutra do poldneva«. Slovenski pravopis prednost daje tvorjenki s pripono -dan (dopoldan, opoldan, popoldan).

Poseben primer dvojnic so besedotvorne dvojnice: besede, ki imajo isto besedotvorno in/ali skladenjsko podstavo. Tako sta besedi katolik in katoličan v jezikovnih priročnikih označeni kot sopomenki, pri čemer Pravopis kot prednostno dvojnico obravnava izraz katolik/katolikinja. Zelo zanimivi sta tudi pridevniški dvojnici gasilni in gasilski. Gasilni (aparat) se nanaša na gašenje, gasilski (avto) pa na gasilce.

Blizuizraznice iz uvoda članka smo nadomestili s pravilnimi besedami iz blizuizraznega para.

Kje si kupila to lepo trenirko?
Ne vem, kako bo upravičila svoje dejanje.
Koliko delovnih dni je še do konca meseca?
Učenci imajo danes tehniški dan.
V soboto mi ni treba delati.
V skupnih prostorih preverite delovanje gasilnih aparatov.
Za nalogo moram rešiti nekaj fizikalnih vaj iz delovnega zvezka za fiziko.

Če boste v dvomih, katera blizuizraznica je ustrezna, njen pomen preverite v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Pri izbiri (besedotvornih) dvojnic bodite pozorni na kvalifikatorje v jezikovnih priročnikih. Kvalifikator in v SSKJ označuje enakovredno, v Pravopisu pa manj navadno dvojnico. Kvalifikator ali v SSKJ povezuje na zunaj različne, a pomensko enake in zamenljive besede, v Pravopisu pa enakovredne dvojnice. Kvalifikator tudi v SSKJ stoji pred manj navadno dvojnico, v Pravopisu pa pred še dopustno dvojnico.

Katera pa je vaša »najljubša« blizuizraznica?