Pred vstopom v letalo pokažite vašo/svojo vozovnico.
Mi posodiš tvoje/svoje nalivno pero?
Podpiramo naše/svoje košarkarje.
Dedek nam je pripovedoval zgodbe iz njegove/svoje mladosti.
Predstavi nam svojega/tvojega brata.
Iz reže vzemite vašo/svojo kartico.
Vabim te na praznovanje mojega/svojega rojstnega dne.
Ta lep rdeč avto je moj/svoj.
Matic je na kosilo povabil njegovo/svojo ženo.

(Ne)pravilna raba povratnega svojilnega zaimka lahko bistveno spremeni pomen povedi (in povzroči nevšečnosti). Naj pomensko razčlenimo zadnji primer brez povratnega svojilnega zaimka: Matic je na kosilo povabil njegovo ženo. Ali lahko z gotovostjo trdimo, da je povabljenka Matičeva žena? Pomensko gledano je lahko tudi bratova, sosedova, šefova …

Osebni svojilni zaimki
Osebni svojilni zaimki (moj, tvoj, najin, njihov, naš …) izražajo pripadnost/lastnino govorečega, ogovorjenega ali neudeleženega pri sporazumevanju – povedo nam, čigavo je kaj. Svojilni zaimek se po spolu, sklonu in številu prilagaja besedi, na katero se nanaša. Uporabimo ga, da se izognemo ponavljanju.

Obožujem Siddharto! Če imaš čas, te povabim na njihov koncert.
Da, njun zakon je propadel.
To je naš novi hišni ljubljenček, ime mu je Pero.
Moja tašča je res zakon.

Povratni svojilni zaimek
Posebnost slovenskega jezika – pa tudi nekaterih slovanskih jezikov – je povratni svojilni zaimek, ki izraža samo svojino oz. lastnino osebka. Osebek je stavčni člen, ki izraža nosilca stanja ali vršilca dejanja. Najlažje ga prepoznamo tako, da se po njem vprašamo z vprašalnico kdo ali kaj.

Babica je posestvo zapustila svojemu bratu.
Osebek v zgornjem stavku je babica. Kdo je zapustil posestvo svojemu bratu?
Predmet v zgornjem stavku je brat. Komu je babica zapustila posestvo?
Ker je posestvo babičina lastnina oz. ji posestvo pripada, izberemo povratni svojilni zaimek.

Povratni svojilni zaimek je lahko uporabljen tudi v pomenu "pravi, primeren, poseben". V tem primeru moramo zaimek svoj razumeti v prenesenem pomenu.

Končno je vse na svojem mestu.
Ne prehitevaj dogodkov, vse ob svojem času.
Ta je svoje vrste človek.

Svojilni zaimek izberemo glede na namen sporočanja
Z izbiro svojilnega zaimka lahko spremenimo pomen povedi. Poglejmo na primeru.

Janja mi je prijazno posodila SVOJE zapiske.
Janja mi je prijazno posodila NJENE zapiske.

Če je Janja zapiske naredila sama, so ti njena last, ji pripadajo, zato moramo v tem primeru uporabiti povratni svojilni zaimek (svoje). Če pa si je Janja zapiske izposodila od nekoga drugega (npr. od sošolke), bi uporabili svojilni zaimek (njene). Pri izbiri povratnega svojilnega zaimka je treba upoštevati nedvoumno izražanje. To pomeni, da stavek (pomensko) ne dopušča napačne interpretacije.

Izražanje kolektivne svojine
Toporišič v Slovenski slovnici dopušča, da namesto povratnega svojilnega zaimka uporabimo običajni svojilni zaimek, če je v osebku izražena kolektivna, splošna svojina (splošna posest). V veliko primerih lahko zaimke tudi izpustimo.

Podprimo naše zdravstveno osebje.
Prenavljamo naš dom.
Varujmo naše okolje. ◊ okolje nas vseh v primerjavi z
Varujmo svoje okolje (npr. okolje naše družinske hiše)

To velja tudi, ko nagovarjamo več ljudi (predvsem v oglaševanju, pri čemer je izpostavljena čustvena komponenta).
Zdravje (naših) otrok je na prvem mestu.

Tega napotka ne smemo uporabljati pri vikanju.
Z branjem izboljšajte svoje znanje tujega jezika. (in ne: vaše)

Težji primeri rabe povratnega svojilnega zaimka
Kadar lahko povratni svojilni zaimek nedvoumno razberemo iz sobesedila, ga izpustimo.

Vabim te na praznovanje svojega rojstnega dne. ◊ Vabim te na praznovanje rojstnega dne.
Predstavil ti bom svojo ženo. ◊ Predstavil ti bom ženo. (Razen če boste predstavili tudi prijateljevo/bratovo/sosedovo ženo.)

V Slovenski slovnici ni natančno navedeno, v katerem sklonu mora biti osebek, na katerega se nanaša povratni svojilni zaimek. Kako bi ravnali v spodnjih primerih?

Žal mi je za moje/svoje napake.
Naj mi dokaže, da ji je žal za njeno/svojo prevaro.
Skrbi ga za njegovo/svojo prihodnost.

V teh primerih imamo opravka s povedkom duševnega stanja (tudi prebivati, stanovati, počivati, smejati se), ki zahteva (t. i. logični) osebek v dajalniku. Raziskave slovenskih jezikoslovcev so pokazale, da Slovenci v teh primerih oba zaimka dojemamo kot ustrezna. Izpostavimo lahko, da so ob logičnem osebku – razpoznamo, da je osebek vršilec dejanja, vendar ni vedno v imenovalniku – za 3. osebno povratni svojilni zaimki pogostejši.

Po osveženem znanju slovničnih pravil o pravilni rabi (povratnega) svojilnega zaimka ga boste v stavkih zagotovo hitreje prepoznali. Zapomnite si, da je raba povratnega svojilnega zaimka nujna predvsem takrat, ko bi z uporabo navadnega svojilnega zaimka povzročili dvoumje. Zaradi odsotnosti sobesedila sta v nekaterih primerih mogoča oba zaimka.

Pred vstopom v letalo pokažite svojo vozovnico.
Mi posodiš svoje nalivno pero?
Podpiramo naše košarkarje.
Dedek nam je pripovedoval zgodbe iz svoje/njegove mladosti.
Predstavi nam svojega brata.
Iz reže vzemite svojo kartico.
Vabim te na praznovanje (svojega) rojstnega dne.
Ta lep rdeči avto je moj.
Matic je na kosilo povabil njegovo/svojo ženo.