Peljem se po cesti mimo Šmarje - Sapa.
Saše/Saša ni bilo na rojstnodnevno zabavo.
Tako zelo pogrešam sošolca Markota.
Na sestanek ni bilo Luka/Luke.
Sesalci dihajo s pljučami.
Z drvami imamo vsako leto veliko dela.
Spoštovani študenti, lepo pozdravljeni.
Bi mi posodil skripta?

Čaka nas veliko dela, zato: skodelico kave/čaja v levo roko, računalniško miško v desno, napnimo možgane in akcija!

Luka, Marko, Saša
Najprej se ustavimo pri treh moških imenih, ki odražajo zelo pogoste napake pri sklanjanju moških imen in samostalnikov moškega spola nasploh.

Na sestanek ni bilo Luka/Luke.
Danes delovodja/delovodje ni bilo na gradbišču.

Samostalniki moškega spola s končnico -a se lahko sklanjajo po prvi ali drugi moški sklanjatvi – to pomeni, da lahko imajo v rodilniku ednine končnico -a (1. m. skl.) ali -e (2. m. skl.). Sklanjatev obdržimo v vseh šestih sklonih:

1. moška sklanjatev: delovodja, delovodja, delovodju, delovodja, o delovodju, z delovodjem
2. moška sklanjatev: delovodja, delovodje, delovodji, delovodjo, o delovodji, z delovodjo

Pri izbiri sklanjatve smo torej avtonomni, pazimo samo, da znotraj besedila ves čas uporabljamo eno sklanjatev.

Tako zelo pogrešam sošolca Marka.

Težave nam povzročajo tudi samostalniki, ki v pogovornem jeziku (in nekaterih narečjih) težijo k podaljševanju osnove: Marko – Markota, Žiga – Žigeja, Miha – Mihata, Samo – Samota … Tovrstno podaljševanje osnove (moških samostalnikov s končnico -o in -a) je neknjižno. Ne pozabimo pa, da moški samostalniki s končnico -e osnovo podaljšujejo: Tone – Toneta.

Saše danes nisem videla v pisarni.

Je v zgornjem primeru Saša oseba moškega ali ženskega spola? Kako sklanjamo imena, katerih nosilci so lahko moški in ženske, na primer Saša, Tilka? Upoštevamo enako analogijo kot v primeru imena Marko – sklanjamo jih po 1. ali 2. moški sklanjatvi (ki je oblikovno enaka 1. ženski). Pazimo, da ime nosilke ženskega spola sklanjamo po ženski sklanjatvi.

Če želimo, da je iz besedila nedvomno razpoznaven spol osebe, ob ime osebe kot dodatno informacijo postavimo še en samostalnik – sodelavke Saše ali sodelavca Saše/Saša.

Šmarje - Sap, Grosuplje, V Zideh
Kako dobro poznate pravila za sklanjanje nekaterih krajevnih imen? Samo kratek pregled prometnih informacij je dovolj, da ugotovimo, katera krajevna imena so trn v peti urednikom in radijskim napovedovalcem.

Peljem se po cesti mimo Šmarja - Sapa.

Krajevna imena, kot so Šmarje - Sap, Gozd - Martuljek, Hrib - Loški potok, so t. i. dvojna imena, ki jih zapisujemo z nestičnim vezajem. Prav vezaj nam pove, da moramo sklanjati vse sestavine dvojnega imena. Torej: Šmarja - Sapa, Gozda - Martuljka, Hriba - Loškega Potoka.

Vsak dan se vozi iz Grosuplja/Grosupljega.

Samostalnik Grosuplje lahko sklanjamo po samostalniški ali pridevniški sklanjatvi, zato sta pravilni dve obliki: Grosuplja, Grosuplju (sam.) ali Grosupljega, Grosupljemu (prid.).

Nesreča se je zgodila v okolici kraja V Zideh.
Nesreča se je zgodila v okolici Zidov.

Priročnik Slovenska krajevna imena predlaga, da krajevnih imen, ki se začnejo s predlogi, ne sklanjamo ali pa jih sklanjamo brez predloga. Če se odločite, da krajevnega imena ne boste sklanjali, pred ime postavite samostalnik kraj/mesto/naselje/vas. Tako bo vaša poved zvenela bistveno bolje.

Pljuča, drva, študentje
Naslednjo "nesrečno" skupino najpogosteje napačno sklanjanih samostalnikov predstavljajo množinski samostalniki, ki jih ne smemo uporabiti v ednini ali dvojini. Prepoznamo jih tako, da ob samostalnik postavimo glagol "biti" v množini, na primer: možgani so, pljuča so, drva so, hlače so.

Samostalnik pljuča pogosto napačno sklanjamo v mestniku Prebolel je okužbo na pljučah in orodniku Dihamo s pljučami. Prav je: pljuča, pljuč, pljučem, pljuča, o pljučih, s pljuči.

Pri sklanjanju množinskega samostalnika drva se v nekaterih oblikah napačno vrine a: (o) drvah, (z) drvami. Prav je: drva, drv, drvom, drva, (o) drveh, (z) drvmi. Tako je prav: Z drvmi imamo vsako leto veliko dela.

Kako pa je s samostalniki tipa študenti/študentje, kmeti/kmetje, sosedi/sosedje, brati/bratje? Toporišič v Slovenski slovnici zapiše, da ima nekaj množinskih samostalnikov v imenovalniku poleg končnice -i še končnico -je, pri čemer je -je pogostejša pri samostalnikih: bratje, dedje, fantje, gospodje. Pravilni sta torej obe obliki, pomenske razlike med njima ni. Vzrok za nastanek teh dvojnic poiščemo v razvoju končnic samostalnikov prve moške sklanjatve; nekateri so obdržali obe končnici (-i in -je), spet drugi samo eno.

Množinski samostalniki, pri katerih se pojavi podobna dilema, so tudi: zobje, lasje, ptič, tast. Pri teh je pravilna samo ena oblika (s podaljšavo ali brez nje): zobje (ne zobi), lasje (ne lasi), ptiči (ne ptičje), tast (ne tastje).

Skripta, finale in konklave
Za konec smo prihranili najboljše: samostalnike, pri katerih določanje spola po analogiji tisti, tista, tisto odpove.

Zagotovo med vami ni nikogar, ki pri učenju ali delu ne bi uporabil skript. Da, prav ste prebrali, skript. Samostalnik skripta ni (le) ženskega spola. Kako to? Prvotno je bil samostalnik skript srednjega spola, uporabljali so ga samo v množini. Pišočim se je – verjetno zaradi končnice – tovrstna kategorizacija zdela nenaravna, zato so samostalnik skripta kljub pravilom sklanjali po ženski sklanjatvi. Tako danes SSKJ 2 samostalniku skripta pripisuje dva spola: ženski (v vseh številih) in srednji (samo v množini).

Tako je prav: Bi mi posodil skripta/skripto? Nimam skript/skripte.

Samostalnika finale in konklave sta prevzeta samostalnika moškega spola. Pogosto pozabljamo, da je samostalnik finale moškega, in ne srednjega spola. Zato je primer Finale je imelo visoko gledanost napačen. Pravilno je: Finale je imel visoko gledanost. Samostalniku konklave še znamo določiti spol, kajne? Nekaj več težav imamo pri sklanjanju, ker ima v imenovalniku in tožilniku netipično končnico -e: konklave, konklava, konklavu, konklave, (o) konklavu in (s) konklavom.

Zakaj bi se mučili s sklanjanjem
Jezikovne tehnologije (različna računalniška orodja in aplikacije) nam pomagajo pri razreševanju praktičnih dilem, povezanih z jezikom. Se sprašujete, zakaj jih omenjamo? Ker nam jezikovne tehnologije pomagajo tudi pri sklanjanju samostalnikov. Eno od tovrstnih orodij je Amebis Besana, spletni pregibnik, ki vam bo pomagal pri sklanjanju samostalnikov, spreganju glagolov ter stopnjevanju in tvorbi pridevnikov. Super, kajne?

Preden sklenete branje članka, vam zaupamo še potegavščino. Sodelavca ali prijatelja vprašajte, kako se sklanja dedek. Pustite ga, naj se namuči ob sklanjanju samostalnika v vseh sklonih, na koncu pa mu zaupajte pravilen odgovor: brez kozmodiska težko.

Aha, še to; rešitve primerov iz uvoda članka smo skrili med besedilo.med