Prinesite topla oblačila, obutev, dereze, ipod.
Pozdravljena, gos. Petra!
Predstavljamo vam podjetje Limoneta, d.o.o.
Potrdila vodja: Janja Kovač mag. geo..
Izsledke svojega doktorata bo predstavil Jure Dolenc, dr.
Projekt deluje pod okriljem UNESCU-ja.
Predsednik FIF-e je podprl dobrodelno akcijo.

Največ zadreg pri zapisovanju krajšav se pojavi pri krajšanju – kako besedo pravilno okrajšati ali kako iz besede tvoriti kratico – in stičnosti (d.o.o. ali d. o. o.).

O krajšavah
Kratice, okrajšave, simbole in formule s skupnim izrazom poimenujemo krajšave. Tudi krajšave se – tako kot preostalo besedje slovenskega jezika – spreminjajo. Tako okrajšave težijo k poenobesedenju (i. t. d. > itd.), kratice prehajajo med lastna imena (UNESCO → Unesco) in občna poimenovanja (EMŠO > emšo). Med vsemi krajšavami so spremembam najmanj podvržene formule, zato jim danes ne bomo namenili posebne pozornosti. Tudi pri simbolih (razen obveznega nestičnega zapisovanja – 5 %) ni opaziti večjih odstopanj.

Drži, da se krajšave uporabljajo za poenostavljanje, a prav zaradi tega prevečkrat poenostavljamo tudi njihov zapis. Tako okrajšavi št. in štev. ne pomenita enako: št. je okrajšava za številko, štev. pa za število. V uradnih dopisih gospa (ga.) velikokrat postane gos (gos.), jezikoslovci in pravniki pa še vedno ne stojijo na istem bregu glede zapisa okrajšave gospodarskih družb: d. o. o. ali d.o.o.

Okrajšave
Okrajšave so okrajšane besede ali besedne zveze, pišemo jih s piko (dr., t. i., l.r.). Pri besednih zvezah načeloma okrajšamo vsako prvino, in sicer s prvo črko besede. Za piko (načeloma) stoji presledek.

Nekatere okrajšave besednih zvez pišemo brez pike, saj se je v posebnih skladenjskih položajih vmesna pika, ki zaznamuje krajšanje, postopoma opuščala: itd. > in tako dalje, ipd. > in podobno, tj. > to je, npr. > na primer.

Načinov, na katere lahko okrajšamo besede ali besedne zveze, je več. Po krajšanju lahko ohranimo: prvo črko ene besede ali vsake besede v zvezi (g. > gospod, itn. > in tako naprej); prvo in zadnjo črko besede (dr. > doktor, ga. > gospa); poljubno število začetnih črk, ki se končajo na soglasnik (prof. > profesor/-ica, npr. > na primer, fil. > filozofski, filozofija), ali izbrane soglasnike (gdč. > gospodična).

Omenimo tudi primer okrajšav, pri katerih za piko ni presledka – okrajšane priredne (in redkeje podredne) zloženke. Tako priredne zloženke okrajšamo z vmesno piko, vezajem in brez presledka: slovensko-francoski okrajšamo kot slov.-fra., črno-beli > č.-b. Redkeje okrajšano brez presledka pišemo podredne zloženke, na primer literarnozgodovinski > lit.zg., lastnoročno > l.r.

Okrajšave imen gospodarskih družb
Med najpogostejše poslovne jezikovne dileme, povezane z okrajšavami, sodijo okrajšave imen gospodarskih družb, saj sta v veljavi dve (izključujoči) normi: pravna in jezikovna.

V podstavi okrajšave d. o. o. (tudi s. p., d. d., d. n. o.) je besedna zveza: družba z omejeno odgovornostjo, samostojni podjetnik, delniška družba, za vsako piko v slovenščini pa v večini primerov stoji presledek. Če temu dodamo predlog pravopisne komisije, da pri krajšanju besednih zvez okrajšamo vsako prvo prvino, piki pa sledi presledek, bi morali – glede na jezikovno normo – tovrstne okrajšane besedne zveze zapisovati s presledkom za vsako piko: d. o. o., s. p., d. n. o.

Dilema se je pojavila zaradi seznama okrajšav gospodarskih družb v Zakonu o gospodarskih družbah, v katerem so vse okrajšave zapisane skupaj: d.o.o., d.d., s.p., d.n.o. S temi oznakami so podjetja navedena tudi v registru gospodarskih subjektov. Kateri normi torej slediti: jezikovni ali pravni?

Priporočamo, da v vseh uradnih dokumentih, v katerih se pojavlja uradno ime podjetja, uporabljate zapis, ki je naveden v registru (v skoraj vseh primerih je zapis stičen) in je tako tudi pravno zavezujoč.

Okrajšave izobrazbenih nazivov
Izobrazbene, strokovne in akademske nazive pišemo ob osebnih imenih, a še zdaleč ni tako nepomembno, kje in kako. Tovrstne nazive pišemo skladno z zakonodajo.

Strokovne nazive, pridobljene po visoko- in višješolskih ter bolonjskih študijskih programih prve (bolonjske) stopnje, zapisujemo za imenom, pri čemer ime in naziv vedno ločimo z vejico: Anja Novak, univ. dipl. kem.; Martina Jovan, mag. prof. slov.; Julija Čuš, dipl. kem. (UN).

Z uvedbo bolonjskega sistema se je spremenil tudi zapis pridobljenega naziva. Tako posameznik po končani drugi bolonjski stopnji dobi strokovni naziv magister, ki ga zapisujemo za imenom: Jaka Novak, mag. zgo. Po končani prvi bolonjski stopnji pa posameznik dobi naziv, ki ga okrajšano zapišemo dipl. zgo. (UN). Zapis v oklepaju (UN) ta naziv loči od starih univerzitetnih programov (zdaj programov druge bolonjske stopnje), po zaključku katerih je posameznik pridobil naziv univ. dipl. zgo.

Vse znanstvene nazive, ki jih je posameznik/-ica pridobil/-a po tretji bolonjski stopnji (doktoratu) ali po znanstvenem magisteriju, pišemo pred imenom: dr. Matic Kolar, mag. Jonas Jurčič.

Kratice
Kratice nastajajo tako, da besede ali stalne besedne zveze okrnimo, navadno prav do začetnih črk (ultravijoličen – UV, lep pozdrav – LP, Narodna in univerzitetna knjižnica – NUK …).

Glede na to, kako kratice izgovarjamo, jih delimo na: črkovalne (PVC [pévécé] in [pə̀və̀cə̀]) in nečrkovalne (NUK [núk]). Navadno imamo s kraticami največ težav takrat, ko moramo kratico zapisati v ustreznem sklonu. Pri tem lahko sledimo dvema vrstama napotkov:

1. Končnice zapisujemo z malimi črkami in vezajem, če se kratica v izgovoru končuje na soglasnik: OZN [ózèèn], OZN-a, OZN-u, OZN, o OZN-u, z OZN-om ali naglašeni samoglasnik: OZN [ózə̀nə̀], OZN-ja, OZN-ju, OZN, o OZN-ju, z OZN-jem. Spomnimo, da je način pregibanja odvisen od izgovarjave.

2. Končnice zapisujemo z velikimi črkami, če kot sklonilo upoštevamo zadnji samoglasnik in jih ne beremo črkovalno: UNESCO, UNESCA.

Sklanjanje kratic je odvisno od njihovega slovničnega spola, našega razumevanja kratice in izgovarjave.

Krajšavam je v trenutnem Pravopisu namenjene razmeroma malo pozornosti, zato je Pravopisna komisija pri ZRC SAZU predstavila obširen nabor predlogov, ki zaobjemajo vsa nerešena vprašanja, povezana s krajšavami (Pravopis 8.0). Če boste imeli težave z zapisovanjem krajšav, vam je lahko v pomoč tudi slovarček krajšav.

Prinesite topla oblačila, obutev, dereze ipd.
Pozdravljena, ga. Petra!
Predstavljamo vam podjetje Limoneta, d.o.o. (pravna norma)
Potrdila vodja: Janja Kovač, mag. geo. (strokovni naziv)
Izsledke svojega doktorata bo predstavil dr. Jure Dolenc.
Projekt deluje pod okriljem UNESCA (tudi Unesca).
Predsednik FIFE (tudi Fife) je podprl dobrodelno akcijo.

P. S. Ste vedeli, da za okrajšavo P. S. ne pišemo nobenega ločila? Ne, tudi dvopičja ne.

Op. a. Temeljna literatura, uporabljena za pisanje tega članka, je Pravopis 8.0, poglavje o krajšavah, ki vsebuje predloge sprememb trenutno veljavnega Pravopisa (2001).moja