To pomeni, da je vsebina učne ure podana skozi vidik in primere kulturne dediščine, na primer z uporabo stavb kulturne dediščine, ko se učenci učijo o izrazih, kot so vertikalne in horizontalne linije.

Program izvajajo v okviru projekta Šola prenove za nove generacije, ki je namenjen razvoju novih učnih praks za vključevanje dediščine v učne načrte. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije in Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem tako v okviru projekta razvijata inovativno metodo poučevanja vsebin kulturne dediščine v osnovnih šolah z medpredmetnimi povezavami.

Program so torej začeli izvajati na Osnovni šoli Ivana Groharja v Škofji Loki. Pri testiranju sodeluje italijanski nevroznanstvenik Andrea Bariselli iz podjetja Strobilo. Kot je dejal na novinarski konferenci, ki so jo pripravili partnerji projekta, testiranje poteka prek elektroencefalograma (EEG), ki zaznava električno aktivnosti, ki jo proizvajajo možgani. Testiranja, ki poleg EEG-ja vključujejo tudi pisni test, pokažejo morebitne spremembe pri kognitivnih obremenitvah, pozornosti, stopnji vključenosti in zaznanega dobrega počutja.

Kakšen je učinek poučevanja v učilnici in kako tisto v naravi?
Pri testiranjih primerjajo učinke poučevanja s klasičnimi metodami in poučevanja z metodo, ki vključuje elemente kulturne dediščine. Primerjajo pa tudi učinke poučevanja v učilnici in poučevanja v naravi. Testiranja izvajajo pod različnimi pogoji v šolskem okolju in zunaj njega, tako v Sloveniji kot na Norveškem, kjer pri projektu sodeluje Magma Geopark, saj je projekt namenjen tudi prenosu dobrih praks iz norveškega učnega sistema.

Projekt Šola prenove za nove generacije se je začel izvajati lani in je sofinanciran s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma v višini 478.000 evrov. Namen je vzpostaviti medinstitucionalno okolje in učne prakse za bolj načrtno izobraževanje novih generacij v osnovni šoli o kulturni dediščini ter njeni prenovi kot pomembnih kompetencah in vrednotah za življenje ter delo v 21. stoletju.

Za razvoj novih učnih praks za vključevanje kulturne dediščine v učne načrte
Mateja Hafner Dolenc iz Združenja zgodovinskih mest Slovenije, ki je vodilni partner projekta, je poudarila, da želijo z učnim procesom mlade navdušiti nad kulturno dediščino. Projekt je namenjen razvoju novih učnih praks za vključevanje kulturne dediščine v učne načrte in programe osnovnih šol. Hkrati naj bi vključitev inovativnih metod poučevanja prispevala k izboljšanju učnega procesa.

Pri projektu sodeluje sedem partnerjev; poleg že omenjenih še Občina Škofja Loka in Šolski center Škofja Loka. Škofjeloška srednja šola za lesarstvo bo namreč Osnovni šoli Ivana Groharja pomagala pri ureditvi kotička za kulturno dediščino in pri izdelavi tako imenovanih skrinj dediščine, v katerih bodo hranili didaktične pripomočke.

V Škofji Loki si želijo obnovljeno in primerno predstavljeno kulturno dediščino
Del sredstev projekta bo namenjen tudi prenovi prostorov renesančne stavbe rotovža na Mestnem trgu v Škofji Loki, ki bo dobila novo vsebino. Po besedah škofjeloškega župana Tineta Radinje kulturna dediščina močno zaznamuje Škofjo Loko in želijo si, da je kakovostno obnovljena, primerno predstavljena, predvsem pa živa.

"S tem projektom verjamemo, da tudi skozi vrata osnovnih šol vstopa nek nov, inovativen način učenja, ki nam bo omogočal, da bodo v našem mestu tudi v prihodnje živeli in delali ljudje, ki kulturno dediščino razumejo kot nekaj, kar je potencial za prihodnost in ne ostalina preteklosti," je še poudaril Radinja.