"… in vendar, kaj si, / si brezsmerje in vsemu smer, / nevidno Središče vseh središč? / Kot val morja je moj nemir." (Srečko Kosovel)

Sorodna novica Vlada je prihodnje leto razglasila za leto Srečka Kosovela, za leto lirika Krasa

Ob velikem tednu je na programu Ars na sporedu vrsta oddaj, ki osvetljujejo religiozno tematiko z različnih vidikov. Na velikonočno nedeljo bo v Literarnem nokturnu na sporedu religiozna lirika nekaterih velikanov slovenske poezije: Alojza Gradnika, Srečka Kosovela, Boža Voduška in Josipa Murna. Na Veliki četrtek pa je bilo mogoče slišati odlomek iz Zadnje skušnjave Nikosa Kazantzakisa. Grški pisatelj je pri nas znan predvsem kot avtor romanov Grk Zorba in Kapitan Mihalis. Njegov roman Zadnja skušnjava, zgodovinski roman, v katerem smo priča Jezusovemu vstopu v javno življenje in v katerem spoznavamo njegove značajsko različne učence, predvsem pa odločitev, da se žrtvuje na križu, je izšel dve leti pred avtorjevo smrtjo leta 1957 in takoj postal precej kontroverzen. Grška ortodoksna cerkev je ob izidu celo poskusila prepovedati vsa Kazantzakisova dela, češ za Zadnja skušnjava "vsebuje zle žalitve zoper božjo podobo Jezusa Kristusa, ki izvirajo iz Freudovih teorij in historičnega materializma". Roman je navdihnil ameriškega režiserja Martina Scorseseja, da je leta 1988 posnel film Zadnja Kristusova skušnjava, ob katerem je režiser med drugim povedal, da je "lepota Kazantzakisovega pristopa prav v tem, da se mora Jezus soočiti z vsem, kar trpimo sami, z vsemi dvomi, strahovi in jezo". Odlomek v prevodu Jaroslava Novaka v Literarnem nokturnu interpretira Primož Pirnat.

Literarni portret za Veliko noč pa je posvečen posebnemu literarnemu ustvarjalcu, Eneju Silviju Piccolominiju. Večina ga pozna po papeškem imenu Pij II. Živel je med letoma 1405 in 1464 in je bil italijanski humanist, papež in tržaški škof, pesnik, pisatelj in zgodovinar. Vendar Slovenci njegovih literarnih del do zdaj skoraj nismo poznali. Lani pa je pri Celjski Mohorjevi družbi izšla monografija Zgodnji humanistični spisi in zapisi o slovenskem ozemlju. Avtorja in prevajalca sta Anja Božič in Jan Dominik Bogataj; v njej najdemo prevode mnogih Piccolominijevih literarnih besedil. Predvsem pa si ob branju ustvarimo sliko Piccolominija – človeka večne dvojnosti: krščanstva in klasične antike, cerkvene in posvetne kariere, italijanskega in germanskega sveta. Njegova besedila v Literarnem portretu interpretira Matej Puc.

O odnosu do boga pa v literarnih nokturnih ob velikem tednu spregovorita tudi sodobna pesnica Petra Koršič v ciklu Bog z mano in Jože Cukale (1915–1999) misijonar in pesnik v oddaji Krik iz tujine.

"Ko sem bil otrok, sem na kaminu še videl … no, ja, saj razumete, doprsni kip, Den Dolfa, če veste, o kom govorim … -Doprsni kip … Hitlerja? Tukaj, v tej hiši? Ampak kakšni ljudje so potem bili?"

Dobra dva tedna pred 80. obletnico konca druge svetovne vojne Ars začenja tudi z oddajami, posvečeni tej pomembni zgodovinski prelomnici. Sodobni flamski pesnik in pisatelj Stefan Hertmans je najverjetneje najbolj znan po romanu Vojna in terpentin. Hertmans je večkrat nagrajeni avtor z zavidljivim opusom in predavatelj na najuglednejših evropskih univerzah. V svojih delih se pogosto dotika tem spominjanja, otroštva in odnosa med domišljijo in resničnostjo. Lani pa je pri založbi Beletrina v prevodu Mateje Seliškar Kenda izšla še njegova knjiga Vzpon.

Poleti leta 1979 je Stefan Hertmans v Gentu kupil razpadajočo hišo, ki je pritegnila njegovo pozornost v trenutku, ko je vstopil vanjo. Dvajset let pozneje jo je sklenil prodati, takrat pa mu je prišla v roke avtobiografija sina prejšnjega lastnika in na lepem se mu je razkrila strašna preteklost hiše, v kateri je sam preživel pomembna leta svojega življenja. Prejšnji lastnik po imenu Willem Verhulst je bil namreč član SS-ja in to spoznanje je avtorja tako pretreslo, da se je pri priči lotil razvozlavanja srhljivih skrivnosti njegovega političnega in zasebnega življenja. Da bi o njem izvedel čim več, se je pogovarjal z Verhulstovimi najbližjimi, brskal po arhivih in prebiral njegova zasebna pisma ter jih spretno vključil v svojo pripoved. Roman Vzpon je tako preplet detektivske zgodbe, avtobiografije in stvarne literature. V izbranih odlomkih iz knjige v oddaji Izbrana proza izvemo nekaj o temnih slutnjah ob nakupu omenjene hiše in spremljamo zgodbo, povezano s kipom Hitlerja, na katero avtor naleti že ob prvem srečanju.

"Vedno sem imel občutek, da so se pojavile določene zgodbe, ki sem jih moral zapisati, ki se jim nisem mogel izogniti, saj so se na neki temačen način ves čas vrtele okoli mene in postajale vse bolj pomembne." (Mario Vargas Llosa)

Sorodna novica Umrl je perujski nobelovec Mario Vargas Llosa, eden najpomembnejših južnoameriških književnikov

13. aprila 2025 se je svet poslovil od perujskega pisatelja Maria Vargasa Llose, enega najpomembnejših južnoameriških romanopiscev in esejistov. Rodil se je leta 1936, študiral je v Limi, pozneje tudi v Evropi. Prvi roman je objavil leta 1959, na svoje pisanje je opozoril čez tri leta z romanom Mesto in ščeneta. Pisal je ves čas, poleg leposlovja tudi publicistiko; njegov opus zajema šestnajst romanov, več zbirk esejev, pisal je tudi dramatiko. Knjige Maria Vargasa Llose so prevedene v številne jezike, v slovenščini imamo deset njegovih romanov. Prejel je več nagrad za svoje ustvarjanje, na primer nagrado Cervantes, najprestižnejšo nagrado za književnost, napisano v španskem jeziku, ter Nobelovo nagrado za književnost, ki jo je prejel leta 2010. Leta 2003 je Literarni večer o pisatelju pripravil Marko Jenšterle. V oddaji je uporabil odlomke iz romanov Zelena hiša (prev. Janko Moder), Pogovor v katedrali (prev. Ferdinand Miklavc) in Hvalnica mačehi (prev. Miro Bajt), poleg tega pa še odlomke iz spominov in intervjujev Maria Vargasa Llose v svojem lastnem prevodu. Oddaja je tudi dvaindvajset let po nastanku prodoren vpogled v avtorja in njegovo delo.

"In zdaj ste se kanili naslajati si večer s čitanjem." (Luiza Pesjak, Beatin dnevnik)

V sredo, 23. aprila, je Svetovni dan knjige in avtorskih pravic. Temelj razgledanosti, vir znanja, zvesta prijateljica, večerna sprostitev in tako naprej ... razni so prilastki, ki se pojavljajo ob opisovanju odnosa do knjige. Pogled na branje pa se sčasoma spreminja in literarni večer pred svetovnim dnevom knjige bo na Arsu posvečen motivu bralke v slovenski književnosti 19. stoletja. Branje namreč ni bilo le znamenje kultiviranosti, ampak je bilo – še posebej za dekleta –, kot pravi avtorica oddaje Jera Krečič Klemen, pogosto obravnavano kot nekoristna izguba časa in celo vir pohujšanja.