"Kipar, če je pri nas še v taki čisli,
ustvari to samo, kar marmor skriva,
le to izkleše roka utrudljiva,
ki se njegovi pokori zamisli."

Michelangelo Buonarotti, eden največjih umetnikov vseh časov, avtor kipov, kot so David, Mojzes in Pieta, fresk na stropu Sikstinske kapele, kupole bazilike svetega Petra v Vatikanu in številnih drugih umetnin, je že v mladih letih tudi pesnil. Zgledoval se je pri Petrarki in Danteju. V pesmih je izražal "globino svojega duha", kot je zapisal prevajalec in pesnik Alojz Gradnik. Rodil se je v Capreseju 6. marca pred 550. leti. Prevajalec njegovih sonetov je Alojz Gradnik, interpretira jih Pavle Ravnohrib.

"Sovraštva so bili deležni zdravniki, ki so bili prepričani o resničnosti okuženja, ki so svetovali varnostne odredbe in skušali vcepiti vsem svojo bolestno gotovost. Najbolj obzirni ljudje so jim očitali lahkovernost in trmo. Za vse druge je bilo to očitno sleparstvo, spletka, zasnovana za izkoriščanje javnega strahu."

Italijanski romantični pesnik, pisatelj in traged Alessandro Manzoni se je rodil 7. marca 1785 v Milanu, tam je leta 1873 tudi umrl. Njegovo osrednje delo je roman Zaročenca, ki ga imamo v kar dveh slovenskih prevodih – Andreja Budala in Jaše Zlobca. Zgodovinska podlaga romana je kuga, ki je okoli leta 1630, v obdobju tridesetletne vojne, pustošila okoli Milana. Opis nalezljive bolezni po izkušnji nedavne pandemije zveni presenetljivo živo, tudi odziv ljudi na bolezen v sedemnajstem stoletju ni bil zelo drugačen kot v enaindvajsetem. Tanja Viher je v Literarni večer vključila odlomka iz romana Zaročenca ter izbor Manzonijeve poezije. Prevajalci besedil so: Andrej Budal in Jaša Zlobec (Zaročenca), Alojz Gradnik (Peti maj) in Vinko Beličič (Binkošti), interpretirata jih Boris Juh in Slavko Cerjak, vezno besedilo bereta Simona Juvan in Ivan Lotrič.

"Moji starši niso nikoli doumeli Stephenove smrti, kajti zanjo ni obstajal nikakršen razlog; oziroma nikakršen razlog, ki bi bil kakor koli povezan z njim. In tudi preboleli je niso. Pred tem so bili dejavni, živahni, polni energije; potem so opešali."

Kanadska pisateljica, pesnica, kritičarka in esejistka Margaret Atwood je ustvarila izjemen literarni opus. Njeno najbolj znano delo je distopični roman Deklina zgodba iz leta 1985. Morda manj znani, čeprav nič manj kakovostni sta poezija in kratka proza. Tokrat predstavljamo njen roman Mačje oko, ki je izšel leta 1988. Protagonistka je slikarka Elaine Risley, ki se vrne v rojstni Toronto, kjer jo v pest zgrabi preteklost. Ko se v spominu vrača v otroštvo oziroma v leta odraščanja, okrutnosti in prijateljskih prevar, se je prisiljena soočiti s spominom na Cordelio, svojo najboljšo prijateljico, v resnici pa mučiteljico. Kot je še zapisala prevajalka odlomka Miriam Drev, gre za izjemen roman o igricah moči, ki se jih grejo odraščajoče deklice, s prelomnim dogodkom, ki zaradi svoje srhljivosti začasno potone v pozabo. V izbranem odlomku pa pripoveduje o bratu, njegovi smrti in odnosu z materjo. Prevajalka je Miriam Drev, odlomek interpretira Sabina Kogovšek.

"Vam rečem – signor Orwell je bil genij. Dobro je vedel, da se
enakost, kapital-korporativizem, razbohotita vsepovsod –
in kjer se ne – bog pošlje žveplo in dež, za novo Sodomo, novo
Gomoro … Bil je genij. In pika. Je vedel, da je za vsako stvar
potreben čas: morala se je razviti trdna demokracija 21. stoletja."

Marcello Potocco je slovenski literarni komparativist, literarni teoretik, pesnik in prevajalec. Dela kot docent za književnost na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem ter kot znanstveni sodelavec na tamkajšnjem Inštitutu za medkulturne študije. Je član Društva slovenskih pisateljev. Izdal je šest pesniških zbirk, nazadnje, pred tremi leti, knjigo z naslovom Odisej(ka) v labirintu. Njegova poezija je prevedena v številne jezike. Za zbirko Popravki pesniške zbirke je bil leta 2008 nominiran za Veronikino nagrado, za zbirko "Via Francigena" pa leta 2012 za Jenkovo nagrado. Če je v Odisej(ki) v labirintu nadaljeval svojo neointimistično poetiko, pa se v pesmih Indijanski poglavar Poundmaker in Luigi Cadorna podaja na nekoliko drugačno pot. Pesmi govorita fiktivna lirska subjekta, Indijanski poglavar Poundmaker in general Luigi Cadorna, naslovljeni sta z datumi in kraji rojstev ter smrti lirskih govorcev, v pesmi pa je vpleten tudi tuj, po navadi naravnogovorski jezik lirskega subjekta. Interpret pesmi je Branko Jordan.

"Čaka te noč v tej dolini, pohiti in spusti se hitreje od prestrašene jerebice.
Ni piša, ki bi zganil pero. To tvojo preselitev dokazuje vrana, ki spremlja
priseljence do meje noči."

Veliki palestinski pesnik Mahmud Darviš (1941–2008) nagovarja tudi slovensko ljubiteljico in ljubitelja poezije (med drugim) s knjigo izbrane poezije Opisovanje oblakov (2014) v prevodu Barbare Skubic. Prav tako leta 2014 sta Margit Podvornik Alhady in Mohsen Alhady za Radio Slovenija prevedla pesnikovo poetično avtobiografsko besedilo V prisotnosti odsotnosti. Darviš ga je napisal v letih pred smrtjo 9. avgusta 2008. Pesnik, ki je leta 1948 pri šestih letih moral v izgnanstvo in tam preživel vrsto let, je zmerom znova pisal o svoji usodi in o usodi palestinskega ljudstva. Knjiga V prisotnosti odsotnosti je izšla leta 2006. Besedilo bere Uroš Smolej.

"Vidno prestrašen se prebudi iz spanca, v majhni enoprostorni brunarici. Leži na zelenkasti perzijski preprogi in počuti se, kot da ga je neka peščena ura golega izvrgla skozi dno, vendar namesto peska nanj navrgla kup bolečin. To bo najbrž zato, ker je spet popil preveč tistega cvička, ki mu ga je bil podaril prijatelj iz samostana."

Avtor črtice Pomlad je mladi slovenski avtor Benjamin Fele iz Šmartna pri Litiji, ki je sicer tudi pesnik. Besedilo razkriva avtorjev izjemni občutek za opazovanje, za najmanjše vzgibe, ki niso nepomembni za to, kar se dogaja v človeku, oziroma, so del celote, iz katere lahko nastane nov organizem, zgrajen iz besed. Črtico interpretira Saša Tabaković.