Prinašajo uveljavljeno domačo pesnico, tri nove kakovostne slovenske zgodbe, dnevniški zapis iz devetdesetih in portret irskega dramatika – to so tokratni poudarki radijsko-literarne bere.
Literarni nokturno: Alojzija Zupan Sosič: Zelena ontologija
Alojzija Zupan Sosič v novem izboru poezije tematizira tiste trenutke in obdobja bivanja, ki jih zaznamujejo bolečina, padci, razpadanje, smrt – pa naj gre za razpadanje in smrt bitja ali razmerja. Njene pesmi odlikujejo plastičnost oz. slikovitost podob, erudicija, izrazit ritem, predvsem pa tudi empatičnost ter čustvenost. Govorka pesmi se brezkompromisno spoprijema s svojo ranjenostjo in čustvi, ki jih ta vzbuja, ne da bi pri tem zašla v samopomilovanje, patetiko ali kakršno koli drugo skrajno razpoloženje.
Podelitev Arsove lastovke
V torek, 24. septembra 2024, bo v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu v Ljubljani slavnostna podelitev Arsove lastovke. Na tradicionalni 33. natečaj Uredništva za kulturo programa Ars je letos prispelo 980 zgodb, strokovna žirija, ki so jo sestavljali Breda Biščak, Nada Grošelj in predsednik Vlado Motnikar, je izbrala zmagovalno zgodbo, Arsovo lastovko, in tri zgodbe uvrstila v ožji izbor. Te tri zgodbe bomo kot uverturo v slavnostno prireditev slišali od sobote, 21. 9., do ponedeljka, 23. 9., v radijski oddaji Literarni nokturno. Avtorja zmagovalne zgodbe bomo spoznali na prireditvi.
Literarni nokturno: Samo Roš: Silhueta
Ena izmed zgodb, ki se je uvrstila v ožji izbor, je zgodba Silhueta Sama Roša. Avtor se je rodil v Celju, zaposlen pa je v Osrednji knjižnici Celje. Urednikuje in vnaša priporočila na portalu dobreknjige.si. O sebi pravi, da je "len za šolo in tudi za pisanje". V določenem obdobju je veliko objavljal zgodbe na družbenih omrežjih, vendar to pozneje skoraj povsem prenehal. Tokrat se je šele drugič prijavil na kakšnega od natečajev in še to, kot pravi, "na željo žene, ki sicer meni, da bi moral pisati več". "Morda ji v tej želji tudi ustrežem," še dodaja. Sicer pa o sebi hudomušno pripomni, da obstajata dve področji, na katerih njegova lenoba le ni tako izrazita: rad bere in bere precej, rad pa tudi hribolazi in se potika po gozdovih, kjer se s psico uspešno skrivata pred banalnostmi, ki bi jima sicer lahko zagrenile življenje. Hribolazenje, gozd in sprehod s psičko pa so tudi rdeča nit njegove zgodbe Silhueta, s katero se je uvrstil v ožji izbor za nagrado lastovka.
Literarni nokturno: Tomaž Kalin: Jutro v Alepu
V ožji izbor za lastovko se je uvrstila tudi zgodba Jutro v Alepu. Njen avtor Tomaž Kalin, diplomirani ekonomist, živi na Dolenjskem v manjši vasici blizu Šentjerneja. Po dvajsetih letih dela v bančništvu se je zaposlil v bližnjem podjetju, da bi, kot je zapisal, z lastnimi rokami izdeloval okna in vrata. K temu dodaja, da se pisnega ustvarjanja loteva impulzivno, dela izpod njegovih rok prihajajo hitro in sunkovito, praviloma ponoči. Vzorcu pisanja sledi tudi tematika, ki se enakovredno giblje med poskočnostjo in vedrostjo na eni ter nihilizmom in opisi minljivosti na drugi strani. Navdih črpa iz vsakdanjega življenja. Predvsem ga zanimata razmerje posameznik – potrošništvo in učinek, ki ga ima materializem na prihodnost in dobrobit družbe kot celote. Kratka zgodba z vojno tematiko Jutro v Alepu, s katero se je uvrstil v ožji izbor za nagrado lastovka, skuša prikazati, kako se trenutek izgubi v večnosti.
Literarni nokturno: Jure Japelj: Izklesana osamljenost
Jure Japelj je astrofizik in zanima ga vse, kar je povezano z vesoljem, najbolj pa ga vznemirjajo eksplozije oddaljenih zvezd. Svoje znanje rad deli z javnostjo s pisanjem poljudnih člankov v časopisih in revijah in pisanjem radijskih oddaj za radio Trst A. Med drugim je tudi urednik spletne strani Portal v vesolje. V prostem času pa skrivnosti življenja odkriva prek pisanja kratkih zgodb za otroke in odrasle. V zgodbi Izklesana osamljenost, ki se je prav tako uvrstila v ožji izbor za lastovko, se ukvarja z mislijo, kakšno bi lahko bilo notranje življenje kipa oziroma kako bi kip doživljal sebe in zunanji, to je naš svet.
Spomini, pisma in potopisi: Uroš Zupan: Dnevnik 1993
Pesnik, esejist in prevajalec Uroš Zupan (1963), ki je bil za svoje delo tudi večkrat nagrajen, je izdal več knjig – poleg številnih pesniških zbirk so tu še zbirke esejev, pa tudi nekaj književnih pesniških prevodov, predvsem iz angleščine. Danes Zupan velja za osrednjega pesnika svoje generacije, ki redno objavlja svoja dela. V oddaji Spomini, pisma in potopisi objavljamo dva odlomka iz njegovega Dnevnika iz leta 1993. V njih avtor na poetičen način ubeseduje doživljanje spominov in dogodkov, pa tudi komentira družbenokulturno dogajanje v tistem času ter razmišlja o svoji poeziji in poeziji drugih.
Literarni portret: Sean O'Casey
Dramatik Sean O'Casey, ki je živel med letoma 1880 in 1964, velja za enega najpomembnejših irskih literarnih ustvarjalcev dvajsetega stoletja. Izhajal je iz skromnih razmer, sodeloval je v gibanju za nacionalno osvoboditev Irske. Že zgodaj je pisal igre za Abbey Theatre v Dublinu. V tridesetih letih 20. stoletja je odšel v London. Zgodnje drame so realistične in družbenokritične, pozneje je pisal fantazijske, simbolistične prikaze irskega življenja. Za oddajo Literarni portret smo izbrali odlomka iz igre Junona in pav v prevodu Cirila Kosmača ter odlomek iz enodejanke Pravljica za lahko noč, ki jo je prevedla Alja Predan.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje