Predstavo bodo premierno uprizorili danes ob 20.00. Vključno s silvestrsko predstavo bo komedija, ki je znana tudi kot Dvanajsta noč, ta mesec na sporedu skupno simbolnih 12-krat.

Igralci, s katerimi "vse stoji ali pade"
Komedija, ki je zelo priljubljena pri občinstvu, igralcih in režiserjih, manj pa pri shakespearologih, prihaja na slovenski oder sto let od krstne uprizoritve na Slovenskem v Narodnem gledališču v Ljubljani. Po režiserjevih besedah ima komedija tako humorno kot tudi melanholično in žalostno plat, njeno splošno vprašanje pa je, kaj je ljubezen. Kot dodaja, je komedija posebej primerna za ansambel ljubljanske Drame, saj so v središču te Shakespearjeve komedije prav igralci, s katerimi "vse stoji ali pade".

Komedija v prevodu Milana Jesiha prinaša preplet treh zgodb, prek katerih se je avtor po besedah ravnateljice SNG-ja Drama Ljubljana Vesne Jurca Tadel poigral z nepredvidljivostjo in neulovljivostjo ljubezni, njenimi različnimi oblikami in "kaj se vse z njo lahko zgodi".

Dramaturgijo podpisuje Mojca Kranjc, ki pravi, da se komedija dogaja v času, v katerem ni nobenih pravil, ko se zamenjujejo ne samo spoli, ampak tudi družbeni položaj in starost. Pri tej igri pa se zamenjava zgodi iz človekove intime, pravi.

Sočasno slišna in neslišna glasba
Kot je dejala oblikovalka glasbe Darja Hlavka Godina, je predstavljalo poseben izziv to, da je morala biti glasba hkrati "slišna in neslišna" ter da je bilo treba z glasbo poustvariti tako melanholičnost kot komičnost predstave. Pesmi v predstavi je sicer uglasbil Janez Škof. Igra Norca, ki je nekakšen Shakespearjev alter ego. Verze iz Shakespearjevega Soneta št. 7 v prevodu Janez Menarta pa je uglasbil Joži Šalej, tudi korepetitor v predstavi.

Glavna junakinja je plemiška hči Viola (igra jo Tina Vrbnjak), ki se reši iz brodoloma nekje v Iliriji in v tujem kraju poskuša poskrbeti za svojo eksistenco s službo pri lokalnem plemstvu. Ker grofica Olivija (Polona Juh) zaradi žalovanja za bratom ne sprejema nikogar, se Viola preobleče v moškega in se zaposli pri vojvodi Orsinu (Marko Mandić) kot njegov sluga Cesario. Vojvoda, ki ga obseda ljubezen do nedostopne Olivije, začne pošiljati k njej svojega sla Cesaria, da bi mu pomagal pri snubitvi. Vendar se Olivija zaljubi v Cesaria, Cesario-Viola pa v svojega gospodarja, vojvodo Orsina. Ta precej brezupen ljubezenski trikotnik obdaja družba veseljakov, dvorjanov in slug, ki si privoščijo šalo z nadutim Olivijinim strežnikom, samoljubnim puritancem Malvoliem (Branko Šturbej). Zaplet se razreši, ko se jim pridruži Violin brat, dvojček Sebastian (Klemen Janežič), ki je prav tako preživel brodolom.

V komediji igrajo še Gorazd Logar, Benjamin Krnetić, Veronika Drolc, Igor Samobor, Gregor Baković in Branko Šturbej. Scenografija je delo Karin Fritz, kostumografija pa Eve Dessecker. Oblikovalec svetlobe je Aleš Vrhovec.

Shakespeare je igro Kar hočete napisal na začetku 17. stoletja za praznik svetih treh kraljev. Tedaj so ga praznovali kot karnevalski dan, ko je prihajalo do menjave najrazličnejših identitet, njegovo igro pa odlikuje lahkoten shakespearovski humor.