Avtor knjižne uspešnice Ime rože, po kateri so leta 1986 posneli tudi istoimenski film, namreč letos praznuje 75 let. V Alessandrii rojeni pisatelj se je v razpravah o semiotiki in v časopisnih komentarjih ukvarjal predvsem s popularno kulturo in srednjim vekom.

Ljubezen do srednjeveške milselnosti
Srednjeveški filozofiji se je zapisal na Univerzi v Torinu, kamor se je kljub očetovemu prigovarjanju, da naj postane odvetnik, vpisal leta 1956. V tem času je spoznal skupino avantgardnih umetnikov - slikarjev, glasbenikov in pisateljev -, ki so pomembno vplivali na njegovo prihodnje pisanje. Prvo knjigo Il problema estetico di San Tommaso je objavil leta 1956, bila pa je nadaljevanje njegove doktorske disertacije. Čez tri leta je objavil drugo delo, Sviluppo dell'estetica medievale, s katerim se je Eco predstavil kot velik proučevalec srednjeveške kulture. Leta 1994 je prevzel vodenje multimedijskega projekta, ki naj bi polihistorsko predstavil obdobje srednjega veka. Umberto Eco je častni doktor številnih evropskih in svetovnih univerz.

Po študijskih letih se je vse bolj posvečati semiotiki, o kateri je razmišljal v številnih esejih, leta 1962 pa je objavil Opera aperta. Med njegovimi deli velja med drugim omeniti še Razpravo o splošni semiotiki, Lecktor in fabula, Foucaultovo nihalo, Baudolino in Zgodovina lepote. Umberto Eco je častni doktor številnih evropskih in svetovnih univerz.

Prek kriminalke do bistva dobe
Srednji vek je tudi ozadje zgodbe slovitega dela Ime rože, ki se odvija v 14. stoletju, osredotoča pa se na redovnika Williama Baskervillskega in novinca Adsona, ki prideta v samostan raziskovat skrivnostne umore. V napeto zgodbo uspe pisatelju vplesti tudi teološke in filozofske pogovore med glavnima junakoma, ki pomagata bralcu k intenzivnejšemu poglabljanju v srednjeveško miselnost. V filmu, ki ga je režiral Jean-Jacques Annaud, sta v glavnih vlogah zaigrala Sean Connery in Christian Slater.