Nobelovka Toni Morrison, pisateljica, ki v svojih delih obravnava identiteto temnopoltih Američanov in s tem oživlja pomembni del ameriške stvarnosti, praznuje 80 let.
Prva temnopolta dobitnica Nobelove nagrade za književnost je tudi ena izmed le 12 prejemnic od skupaj 103 podeljenih Nobelovih nagrad za književnost, vendar so njeno širšo priljubljenost med ameriškimi bralci verjetno sprožile pohvalne besede tv-voditeljice Oprah Winfrey.
Dela Toni Morrison so po besedah prevajalca Jožeta Stabeja pri bralcih priljubljena zato, ker zelo dobro in pretehtano piše. "Pomembne teme, ki jih raziskuje v svojih delih, zna krasno povedati v literarni obliki. Je mojstrica kompozicije in jezika, ki je ekonomičen in hkrati bogat," še meni Stabej, ki je v slovenščino prevedel pet njenih del.
Salomonova pesem je zgodba o Mlekarju Deadu in njegovem iskanju identitete temnopoltega Američana, ki ga vodi po poteh svojih prednikov. S knjigo je po izidu leta 1977 pisateljica takoj pritegnila pozornost in si pridobila mesto ene osrednjih ameriških pisateljic. Desetletje pozneje je izšel roman Ljubljena, ki se dogaja v času po ameriški državljanski vojni okoli leta 1870. Delo, v katerem se vrača k temnopolti ženski, liku Sethe, je kritika umestila v magični realizem, knjiga pa je pisateljici prinesla Pulitzerjevo nagrado.
Študentka ene prvih univerz, ki so sprejemale temnopolte
Vendar pisateljičina zgodba se je začela mnogo prej. Toni Morrison, rojena leta 1931 v delavski družini, je angleščino študirala na Univerzi Howard, eni prvih univerz, ki so temnopoltim omogočile formalno izobrazbo. Bila je urednica pri veliki založniški hiši Random House, kot literarna kritičarka in kolumnistka je pisala za New York Times, od leta 1989 do upokojitve pred petimi leti pa predavala na Univerzi Princeton.
Rasizem do samih sebe
Svoj romaneskni prvenec Najbolj modre oči je začela pisati sredi 60. let, izšel pa je leta 1970. Pripoveduje o temnopolti deklici Pecole, ki sanjari o modrih očeh, da bi bila lahko ponovno sprejeta in priljubljena. Kot je pozneje, leta 1993, pisateljica zapisala o svoji protagonistki, je njena želja v sebi skrivala pravzaprav rasizem do same sebe. "Ta roman vrta v pogled, ki jo je obsodil."
Poleg naštetih lahko v slovenščini prebiramo še njene romane Ljubezen iz leta 2003, roman o mrtvem temnopoltem lastniku hotela, ki obseda vdovo in vnukinjo, Milost iz leta (2008), zgodbo o štirih ženskah in suženjstvu v ZDA konec 17. stoletja. Na prevod pa čakajo še Sula (1974), Tar Baby (1981), Jazz (1992) in Paradise (1999).