Christiejevi je drobni brkati gastronom predstavljal glavni vir zaslužka, a je večkrat potarnala, da mora napisati "še enega Poirota", je vnuk najbolje prodajane avtorice vseh časov (do zdaj so prodali več kot dve milijardi izvodov njenih del, piše v Guinnessovi knjigi rekordov) Mathew Pritchard povedal za revijo Radio Times, katere pisanje povzema AFP.

"Nikoli ji ni zmanjkalo zamisli za knjige, a nekatere od njih niso bile primerne za Poirota, zato se je rada očistila njega in pisala drugačne zgodbe z novimi liki. A njeni agenti in založniki, ki jim je šlo za zaslužek, so imeli Poirota zelo radi - bil je njen najslavnejši lik."

Pravice prepisala na hčer in vnuka
Med najbolj znana dela kraljice "higieničnega" salonskega umora spadajo romana Umor na Orient Expressu (1934) in Smrt na Nilu (1937) ter igra Mišolovka (1952). Njena najslavnejša lika sta bila Poirot in gospodična Marple. Avtorske pravice za njena najljubša dela je Christiejeva pred smrtjo leta 1976, ko je bila stara 85 let, prepisala na svojo hčer in vnuka. "Bila je zelo radodarna oseba, in ko sem imel devet let, je Mišolovko prepisala name," pravi Pritchard. "Takrat sem bil premlad, da bi to cenil, a danes je to dolga poslovna zgodba."

Ko je vzel v roke prvo babičino knjigo s police v njenem domu ob pečini v Devonu na jugozahodu Anglije, je bil star deset let. "To ni bila knjiga, ki bi jo izbral za desetletnika. V romanu In potem ni bilo nikogar več se zgodi kar 10 umorov in nekateri izmed njih so precej okrutni," je dejal.