Filozofinja in sociologinja Renata Salecl je naslov svoje knjige Tek na mestu pojasnila s tem, da danes ni več utopij ali radikalnih alternativ, saj so se te končale s koncem socializma. Meni tudi, da ekonomske krize leta 2008, do katere so privedli finančni mehanizmi in mehanizmi oblasti ter korporacij, nismo izkoristili za družbene spremembe. Želi pa si nadaljnjega razmišljanja o tem, kakšno strukturo družbe si zamišljamo za prihodnost. Je obstoječa oblika tista, ki naj bi bila v uporabi še naprej, se ob tem sprašuje avtorica.

Besedila, zbrana v tematske sklope
Kolumn si, kot je povedala na nedavni predstavitvi v Moderni galeriji, ni želela pisati, zdaj pa je hvaležna za izkušnjo. Dodala je, da se je pravzaprav naučila te zvrsti oziroma obrti za možnost, da je pisala o stvareh, ki jih morda ne bi reflektirala. Za knjižno izdajo je zbrala samo tiste kolumne – izdane v nekoliko predelani obliki –, ki se ji zdijo večne in za katere verjame, da govorijo o aktualnih tematikah. Za aktualno izdajo je kolumne zbrala v tematskih sklopih.

Med drugim se loti potrošniške družbe, etike, nasilja, genetike in sodobnih psiholoških težav – tako med drugim razmišlja, kako nova spoznanja v genetiki vplivajo na našo osebnost, družinska razmerja, na dojemanje, kaj nas čaka v prihodnosti. Med tematikami, ki se jih je dotaknila, so tudi nevroznanost, ekologija, družbeno-politična kriza in problem demokracije. Posveča se tudi temi umetne inteligence, ki je družboslovje in humanistika "še ne mislita dovolj hitro", meni avtorica.

Aplikacije – plod neoliberalizma
Renata Salecl je na predstavitvi opozorila tudi na aplikacije, ki so plod postindustrijske družbe oz. neoliberalizma in temeljijo na potrošniški ideologiji. Ta posamezniku vzbuja krivdo, tesnobo in ničvrednost, nevarna pa je tudi z vidika uporabe podatkov posameznika, s katerimi manipulira.

Na stanje v družbi oziroma socializacijo posameznika po njenem mnenju vpliva veliko dejavnikov, od finančne, emocionalne in okoljevarstvene (ne)stabilnosti, načinov vzgoje in odnosa do otrok do prehrane. Pomembni bi nam morali biti tudi odnosi na delovnem mestu: občutek tesnobe, mobinga, agresije, nizkotnega obravnavanja podrejenih in nenehno prizadevanje za profit. Vse to se po mnenju avtorice odraža v povečanju tesnobe, depresije in samopoškodovanja. Ne moremo pa mimo težav, kot sta revščina in nenehen nadzor.

Saleclovo že dolgo zanima tudi vprašanje, kako se družbena sprememba odraža pri posamezniku in nasprotno. Pri tem izhaja iz opazke Sigmunda Freuda, da bolezen civilizacije vpliva na bolezen posameznika ter nasprotno. Zanima jo torej, kako institucije, jezik, obstoječe virtualije, mikromehanizmi oblasti, vse, kar je v neki družbi, vplivajo na posameznika, tudi s povsem biološkega vidika, s pojavljanjem novih bolezni. "Kako to vpliva še posebej na tesnobe, občutke krivde, na samo subjektivnost in kako ta spremenjena subjektivnost, s katero se soočamo, vpliva na samo organizacijo družbe," je področje svojega zanimanja ubesedila filozofinja in sociologinja.

Ko ne bo več klasičnega dela …
Nela Malečkar, urednica Mladinske knjige, pri kateri je delo izšlo, meni, da razmišljanja avtorice podajajo analizo slovenske realnosti zadnjih nekaj let. Kam gremo, pa je avtorica naslovila zaključno poglavje knjige, vendar nanj odgovarja črnogledo. Na politični ravni jo skrbi rast populizma, strah jo je manipulacije volivcev s podjetji, kot je Cambridge Analytica. Poleg tega opaža "prevelik prezir do humanistike in družboslovja", čeprav bi o zagatah morali razmišljati skupaj z drugimi znanstvenimi vejami. Med drugim bi morali razmišljati o tem, kako organizirati družbo prihodnosti, v kateri ne bo več klasičnega dela, še meni Renata Salecl.