Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pisatelj Milan Kundera živi v Franciji od leta 1975 in ima od emigracije dalje le omejene stike s Češko. Komunistični režim mu je pred skoraj 40 leti odvzel češko državljanstvo, prejšnji teden pa so mu državljanstvo vrnili.
Letošnji prejemnik nagrade Fabjana Hafnerja je prevajalec Aleš Košar, ki so ga ovenčali za prevod knjige Kaj se pravi misliti? nemškega filozofa Martina Heideggerja. S podelitvijo nagrade se je sklenil 35. Slovenski knjižni sejem.
Leto gre počasi h koncu, kar pomeni, da spet iščemo besedo leta. Svoje predloge lahko pošiljate do 19. decembra.
Knjiga Vinjete straholjubca je "intimna in provokativna manifestacija prepleta lucidnih idej dveh avtoric", je v utemeljitvi zapisal Domen Fras, ki je predsedoval žiriji za izbor knjige leta 35. Slovenskega knjižnega sejma.
Elizabeta I., ena najbolj čaščenih in slavnih britanskih vladaric, je dolgo varovala svojo skrivnost: zgodovinarji šele zdaj ugotavljajo, da je v angleščino prevajala Tacita, zgodovinarja, ki je pisal o politiki, izdajah in razvratu v antičnem Rimu.
Avtor uspešnic Jezero in Leninov trg je bralce pred dnevi razveselil z nadaljevanjem kriminalne zgodbe o detektivu Tarasu Birsi. Tretji del nosi naslov Dolina rož in je bil predstavljen na Slovenskem knjižnem sejmu.
“Postajamo družba brez branja knjig, tisti pa, ki jih še berejo, čedalje več berejo brezplačno in vse več v angleščini. In tudi ti berejo vse manj,” opozarja izredni profesor založništva na ljubljanski Filozofski fakulteti in pisatelj Andrej Blatnik.
Kultni britanski BBC je posnel dokumentarni film o pisatelju Borisu Pahorju. Novinar Alan Yentob je Pahorja, ki ga opiše kot najstarejšega znanega preživelega zapornika v nacističnih taboriščih, obiskal na njegovem domu na Kontovelski rebri pri Trstu.
V sklopu knjižnega sejma je v Ljubljani gostoval norveški raziskovalec, pisatelj in založnik Erling Kagge, avtor mednarodne uspešnice Tišina. Dosegel je vse tri vrhove sveta: severni pol, južni pol in goro Everest, potem pa se je posvetil založništvu.
Grška pisateljica Kalia Papadaki v nagrajenem romanu Dendriti opisuje zgodbe posameznikov, ki so si želeli živeti ameriške sanje in so, kot vsak izmed nas, imeli želje po uspehu, boljšem življenju, a jim na koncu ni uspelo.
S tem, ko knjižni sejem Romanu Vodebu nudi prostor za pozivanje k neenakopravnosti med spoloma, kar "je med drugim tudi kršitev slovenske ustave", legitimira njegova sporna stališča, pravijo na Delovnem odboru za feminizem društva Iskra.
Na napoved o zaprtju vrat knjižnice Inštituta za novejšo zgodovino (INZ) za zunanje uporabnike se je v odprtem pismu odzval tudi Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Druga knjiga Zapisov Mirka Mahniča – tako kot prva iz leta 2008 – že z naslovom nakazuje raznorodnost zbranega pisanja.
Tudi na 35. slovenskem knjižnem sejmu je prisoten Ars Radio Slovenija, v okviru Arsovega dne na Pisateljskem odru s trojico dogodkov, ki jih je bilo mogoče poleg radijskih valov spremljati tudi na naši spletni strani v videoprenosu v živo.
Apalaška pot: 3500 kilometrov hribov in Amerike je Jakobu J. Kendi prinesla nagrado za literarni prvenec 35. slovenskega knjižnega sejma, Društvo slovenskih književnih prevajalcev pa je Zarji Vršič izročilo nagrado Radojke Vrančič.
Kriminalni roman Tadeja Goloba je bil pod streho RTV Slovenija že prelit v televizijsko nadaljevanko, ki jo bo mogoče na prvem sporedu spremljati od 22. decembra, zdaj pa je zaživel še kot zvočna knjiga v režiji Alena Jelena.
Kozjeglavka je nepredvidljiva, jedrnata in vsebinsko zelo raznolika zbirka kratkih zgodb; na slabih 190 straneh si sledi 34 bolj ali manj napetih pripovedi v razponu od pol do petnajst strani.
V Cankarjevem domu so slovesno odprli 35. slovenski knjižni sejem in Schwentnerjevo nagrado za posebne dosežke v knjigotrštvu in založništvu izročili Marku Kravosu.
Na odprtju 35. slovenskega knjižnega sejma (SKS) so Marku Kravosu podelili Schwentnerjevo nagrado za posebne dosežke v knjigotrštvu in založništvu.
V javnosti je zaokrožil poziv za ohranitev knjižnice Inštituta za novejšo zgodovino (INZ), ki naj bi z decembrom zaprla vrata za zunanje uporabnike.
Neveljaven email naslov
