Podpisniki vodstvo INZ-ja, še zlasti direktorja Jureta Gašpariča, pristojnega ministra za znanost Jerneja Pikala in vlado kot ustanovitelja pozivajo, naj najdejo ugodno rešitev za vse uporabnike knjižnice.

Drastično zmanjšanje sredstev
Kot piše v pozivu, se je vodstvo INZ-ja pred kratkim odločilo, da bo knjižnico INZ-ja zaradi finančne stiske s 1. decembrom zaprlo za zunanje uporabnike. Zapiranje se bo zgodilo zaradi zmanjšanega zneska sredstev za ustanoviteljske obveznosti, s katerim se med drugim financira knjižnica. Po dostopnih informacijah je znesek v primerjavi s prejšnjim letom zmanjšan za več kot 50.000 evrov. Skoraj istočasno se je največja koalicijska stranka, LMŠ, na svoji spletni strani pohvalila s povečanjem sredstev za znanost, 393 milijonov evrov, piše v pozivu.

Specializirana knjižnica z redkimi deli zgodovinopisja
Knjižnica INZ-ja je, kot navajajo v pozivu, specializirana knjižnica za novejšo in sodobno zgodovino, ki hrani največjo zbirko knjig s področja slovenske novejše politične, kulturne, socialne in gospodarske zgodovine, časopise in tako imenovani D-fond – zbirko nacističnega ter fašističnega gradiva, ki je bilo zbrano po drugi svetovni vojni. Poleg tega ima bogat izbor tuje literature s področja zgodovinopisja.

Vsa leta je predstavljala zatočišče in podporo ne le raziskovalcem INZ-ja, temveč tudi raziskovalcem drugih raziskovalnih institucij, raziskovalcem iz tujine, učiteljem in univerzitetnim profesorjem, študentom, upokojencem in ljubiteljskim zgodovinarjem.
V pozivu, pod katerim je zbranih že približno 140 podpisov, opozarjajo, da je knjižnica desetletja prejemala proračunska sredstva z namenom, da širši strokovni javnosti omogoča dostop do gradiva, ki ga druge knjižnice sistematično ne zbirajo – knjižnica INZ-ja ima zato gradivo, ki ga nima nobena druga slovenska knjižnica.

Podpisniki peticije tako ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport pozivajo, da znesek sredstev za ustanoviteljske obveznosti vrne na lanskega oz. finančno zagotovi neokrnjeno delo knjižnice kot javnega dobrega in tako upošteva načelo odprte znanosti. Vlado pozivajo, da kot ustanoviteljica ne poda dovoljenja za spreminjanje statuta INZ-ja v delu, ki govori o knjižnični dejavnosti in ne privoli v kakršno koli okrnitev statusa knjižnice, kakor tudi izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe, dostopne za vse zainteresirane uporabnike.

Poslance pa pozivajo, da pri obravnavi novega zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti zagotovijo tudi ustrezno financiranje specialnih knjižnic.

Kot še piše v pozivu, knjižnica INZ-ja letos praznuje 75-letnico delovanja. "Najmanj, kar bi lahko pričakovali od političnih odločevalcev ter vodstva INZ, je, da v zahvalo za njeno nepogrešljivo delo na področju zbiranja, ohranjanja in promocije knjižnega ter časopisnega gradiva o novejši in sodobni slovenski zgodovini ohranijo njeno javno dostopnost."

INZ: O dostopnosti knjižnice bomo še odločali
INZ v svojem današnjem odzivu poudarja, da so zavezani pripraviti celovit sanacijski načrt, ki vključuje tudi prestrukturiranje knjižnice. "Obseg javnega programa knjižnice bomo opredelili po zaključeni sanaciji in po selitvi na novo lokacijo. Ob tem dodajamo, da bi knjižnica zaradi selitve začasno zaprla vrata tudi brez finančnih in strukturnih težav. INZ si bo v prihodnje v vsakem primeru prizadeval, da ostane knjižnica celovita (čeprav bo na dveh lokacijah) in na voljo raziskovalcem v čim večjem obsegu, v skladu s finančnimi in zakonskimi zmožnostmi."