Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na mednarodni dan frankofonije, ki ga zaznamujemo 20. marca, je Francoski inštitut v Sloveniji objavil seznam 12 knjig, ki so nominirane za Nodierevo nagrado za najboljši prevod iz francoskega v slovenski jezik za leto 2023.
V okviru letošnje Fabule v teoriji je v Ljubljani gostoval bolgarski pisatelj Georgi Gospodinov, ki je za svoj tretji roman Časovno zaklonišče kot prvi bolgarski avtor prejel mednarodnega bookerja. Spregovoril je o pisanju, času, žalosti in spominih.
Jana Bauer, Peter Škerl, Ana Zavadlav, Luigia Negro, Sandro Quaglia in Muzej rezijanskih ljudi iz Rezije so med številnimi nominiranci za letošnjo spominsko nagrado Astrid Lindgren. Za nagrado je prijavljenih 245 kandidatov iz 68 držav.
Antološka knjiga z zgovorno nenavadnim naslovom Pre_več je tako vizualno kot vsebinsko relevantna in intrigantna. Njen avtor je pesnik Dejan Koban, vendar je koncept avtorstva v tem delu precej bolj kompleksen in razvejan.
Na Fabulo se je vrnil z bookerjem nagrajeni bolgarski pisatelj Georgi Gospodinov. O svojem delu je spregovoril v Cankarjevem domu. V središču pogovora pa je bil roman Časovno zaklonišče, v katerem se ukvarja z izgubo spomina.
Helena Koder je svojo poklicno pot začela kot napovedovalka, voditeljica oddaj, nato se je uveljavila kot novinarka, scenaristka in režiserka dokumentarnih filmov.
120 let mineva od rojstva pesnika in humanista Srečka Kosovela, ki je slovensko umetnost zapustil mnogo prezgodaj, kljub mladosti pa zapustil izjemen in prelomen literarni opus.
"Nočem se omejiti na pisanje poezije o rožicah in metuljčkih," o svoji odločitvi, da zapusti Rusijo, dokler je Putin na oblasti, pove pesnica Marija Stepanova. "Drugega ne bi mogla izdati. Država pa ne bo narekovala stopnje kompleksnosti mojega pisanja."
17. marca 1934 se je v Mariboru rodil književnik Jože Snoj, čigar opus je prežet s problematiko vojne, z erotično tematiko ter z religioznimi in eksistencialnimi vprašanji. Prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo se je poslovil leta 2021.
V prihodnjem tednu lahko na radijskih valovih poslušate raznovrstno umetniško besedo. Slovenski klasik, domača prodorna pisateljica in svetovni dan pripovedništva so le trije poudarki tokratne radijsko-literarne bere.
Med novostmi v knjigarnah po državi izpostavljamo knjigo Dana Lyonsa z naslovom Za božjo voljo, utihnite v prevodu Tesse Mavrič, knjigo Helene Koder z naslovom Krošnja z neznanimi sadeži in žepnico Cerkev svetega Jožefa v Soči avtorice Andreje Rakovec.
19. marca bo minilo 11 let od inavguracije papeža Frančiška. Ob tej priložnosti bo izšla njegova prva avtobiografija, v kateri 87-letnik razkriva, da ne namerava abdicirati ali se upokojiti in da je pred njim še "veliko projektov, ki jih mora uresničiti".
Spanje je tako pomembno, da smo vsak zadnji petek pred pomladanskim enakonočjem (v letu 2024 je bil to 15. marec) razglasili za svetovni dan spanja. Spanje je ključno za naše zdravje, počutje in varnost. Navsezadnje prespimo tretjino življenja.
Mo Jan je leta 2012 postal prvi kitajski Nobelov nagrajenec za književnost, štirinajst let pozneje pa se nekaterim zdi, da za Kitajsko Ši Džinpinga ni dovolj velik patriot. Tožba je odprla javno debato o kitajskem nacionalizmu.
Trst, edino večje severnojadransko pristaniško mesto, ki se mu je uspelo ubraniti pred nadvlado Benetk, je leta 1717 postal odprto pristanišče.
Odbor DZ-ja za kulturo je s korekcijskimi dopolnili koalicijskih poslanskih skupin za obravnavo na seji DZ-ja pripravil novelo zakona o javni rabi slovenščine. S to želi ministrstvo za kulturo v zakonodajo vpeljati določbe o rabi jezika v digitalni dobi.
V Konzorciju so predstavili prevod posthumno izdanega dela kolumbijskega pisatelja Gabriela Garcie Marqueza. Knjiga Avgusta se vidiva je 6. marca – na dan, ko bi "Gabo" praznoval 87. rojstni dan – izšla v prevodih po vsem svetu.
Ob branju eruditsko zastavljene knjige Z one strani, izbora esejev, ki ga je ruska avtorica judovskega rodu Marija Stepanova pripravila posebej za letošnji festival Fabula, človek najprej pomisli na ameriškega avtorja Davida Remnicka.
Po odlično sprejetih pesniških knjigah Ljubav reče greva in To telo, pokončno, se je pesnica, esejistka, skladateljica in lezbična aktivistka Nina Dragičević odločila za nekoliko drugačen pristop.
V slovenščini smo dobili nov celotni prevod Svetega pisma – prevod iz izvirnih jezikov, ki ne ukinja prejšnjega, ekumenskega prevoda, temveč ga dopolnjuje. V pripravi je tudi spletna različica.
Neveljaven email naslov
