Na SAZU-ju so slovesno predstavili nov celotni prevod Svetega pisma. Nastajati je začel deset let po komentiranem prevodu Svetega pisma po vzoru francoske ekumenske izdaje, ki so ga pripravljali v letih od 1981 do 1996 ter z njim nadomestili prvo slovensko ekumensko izdajo iz leta 1974, ki jo je Britanska biblična družba desetletja ponatiskovala brez uvodov, komentarjev in seznama referenc.

S pričujočo izdajo je nastal uradni prevod Svetega pisma Rimskokatoliške cerkve v Sloveniji, ki ga po besedah glavnega urednika Jožeta Krašovca lahko imenujemo literarni prevod iz izvirnih jezikov. Uvode, opombe, reference in dodatke so prevzeli iz francoske Jeruzalemske izdaje, ki velja za najvplivnejši katoliški prevod Svetega pisma po drugi svetovni vojni ter so ga prevedli in priredili tudi v jezike, kot so angleščina, nemščina, italijanščina, španščina in hrvaščina.

Dve paradigmi prevajanja: po besedi in po smislu
Kot je povedal Krašovec, novi uradni prevod kljub temu ne ukinja prejšnjega, ekumenskega, ampak ga v vseh bistvenih postavkah dopolnjuje. "Podobno kot Francija in veliko drugih držav ima zdaj Slovenija dva komentirana prevoda, ki se v veliko pogledih dopolnjujeta in tako bogatita naš verski in kulturni prostor. S tem smo dobili izvedbo dveh paradigem prevajanja in komentiranja Svetega pisma, ki sta značilni za celotno zgodovino judovstva in krščanstva od antike do danes," je povedal Krašovec.

Cilj prevoda Svetega pisma je po Krašovčevih besedah ustvariti besedilo v drugem jeziku v približno enakem slogu, kot je slog izvirnika. Ob razpravljanju o pristopih v prevajanju pa je po njegovih besedah treba upoštevati dejstvo, da so bile različne svetopisemske knjige napisane kot rokopisi, ki so bili večkrat prepisani in vključeni v večje literarne enote. Rokopisi začetnih odlomkov se vsaj v celoti niso ohranili, a obstaja na tisoče izvodov prepisov večjih ali manjših delov Stare in Nove zaveze.

Jezik Svetega pisma je bil najprej hebrejščina, sledilo je prevajanje v jezike, kot so aramejski, grški, sirski, koptski, armenski, latinski in tako dalje. Vsak od teh antičnih prevodov je danes na voljo v številnih rokopisih, ki so jih strokovnjaki zbirali in preučevali več sto let. V 4. stoletju je po podatkih že obstajalo nešteto prevodov Svetega pisma v latinščino kot delo različnih časovnih obdobij in avtorjev, je povedal Krašovec.

Sveto pismo so prevajali še Milan Holc, Maksimilijan Matjaž, Maria Carmela Palmisano, Miran Špelič, Bogomir Trošt, Terezija Snežna Večko in Janez Zupet. Monumentalna knjiga je opremljena s slikami iz zakladnice antične krščanske mozaične umetnosti s svetopisemskimi motivi; fotografije je prispeval umetnostni zgodovinar Damjan Prelovšek. Pred izdajo v eni knjigi je prevod že izhajal po posamičnih zvezkih, in sicer od leta 2010 dalje.

Slovesno predstavitev v atriju ZRC SAZU so pospremili direktor ZRC SAZU Oto Luthar, predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Saje, predsednik SAZU-ja Peter Štih, prorektor ljubljanske univerze Anton Ramšak, rektor mariborske univerze Zdravko Kačič, dekan Teološke fakultete Janez Vodičar ter Tone Rode, direktor založbe Družina, kjer je prevod izšel.

Izdajo bo v nedeljo zaznamoval koncert v Cankarjevem domu, kjer bo Mešani pevski zbor in orkester Glasbene matice Ljubljana z dirigentom Sebastjanom Vrhovnikom in solisti izvedel Bachov Pasijon po Janezu.