Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"V eni izmed zgodb je še posebej opisan odnos med študentko in profesorico. Verjamem, da bo bralcem zanimivo, saj morda ta odnos vedno razumemo, da mora biti izjemno uraden. Tukaj v tej zgodbi pa je nekoliko drugače," pravi pisateljica Anja Mugerli.
Tomaž Mastnak se v knjižici Nova sveta vojna ob genocidu v Gazi in invaziji na Ukrajino ukvarja s temo, ki ga zanima že dalj časa, namreč z odnosom Zahoda do arabskega sveta in Rusije.
Neli Filipić, Mateja Mahnič, Jedrt Maležič in Muanis Sinanović so letošnji nominiranci za nagrado za najboljšo zbirko kratkih zgodb v preteklem letu. Nagrado, poimenovano po pesnici, pisateljici in novinarki Maruši Krese, podeljuje Založba Goga.
Skoraj odveč je reči, da labirint temelji na izgubi. Kdor vstopi v labirint, pričakuje, da se bo v njem izgubil, da bo – začasno, a vendar dovolj dolgo, da bo trajanje zaznavno – zašel s poti, ki pa jo bo proti koncu, če bo vse po sreči, znova našel.
Več kot 500 mednarodnih založnikov iz 50 držav se je povezalo v pobudo, v kateri od Frankfurtskega knjižnega sejma zahtevajo, da obsodi " napade na pisce, študente, šole, univerze, knjižnice, arhive in založnike v genocidu, ki ga Izrael izvaja v Gazi".
Začetki umetne inteligence (UI) segajo v čas po drugi svetovni vojni, hitrost njenega razvoja pa je izjemna, tako da danes ponekod preseneča celo znanstvenike. Prva arhitektura nevronske mreže je bila predlagana konec petdesetih let 20. stoletja.
Zbirka Pordelih lic je, če prav razumemo spremno besedilo Marjana Pungartnika, tretja izdana pesniška zbirka Toma Vebra, a v resnici prvenec, saj je avtor nekako "za nazaj" zbral svoje stare pesmi in jih pordelih lic poslal med bralce.
V Ljubljani je potekala 28. mednarodna konferenca o teoriji in praksi digitalnih knjižnic (TPDL), ki je izpostavila aktualne teme digitaliziranja ne zgolj knjižničnega gradiva, ampak arhivskih enot v najširšem pomenu. In, seveda, njihove dostopnosti.
Ob mednarodnem dnevu prevajalstva in tolmačenja, ki ga zaznamujemo 30. septembra, bodo v prostorih Mestnega društva gluhih Ljubljana predstavili mobilno literarno-zvočno aplikacijo Slavic Soundwalking (Slovanski zvočni sprehod).
Evald Flisar je knjigo Potovanje preblizu podnaslovil Spovedi in izpovedi. Že sam se v njej sprašuje, v katero prozno zvrst naj bo delo uvrščeno.
Kakšna bo vloga književnih prevajalcev v kontekstu vse bolj prisotnih strojnih prevajalnikov? Kako tehnološke spremembe vplivajo na njihov poklic in izobraževanje? O tem je tekla beseda na okrogli mizi, ki se je soočila s "strojnim prevajanjem".
Pesniki nam vedno znova sporočajo resnico o svetu, ki je hkrati individualna in univerzalna. O tem pričajo orfične himne, zapisane v prvih stoletjih po Kristusu, pa tudi sodobniki, kot so Edvard Kocbek, Gustav Januš, Abdulah Sidran ali Jurij Hudolin.
Društvo slovenskih založnikov je za najboljša založnika leta razglasilo Renate Rugelj in Sama Ruglja, soustanovitelja založbe UMco in pod njenim okriljem revije Bukla. S priznanjem opozarja na njuno izjemno delovanje na področju knjig in tiskanih medijev.
"Komunizem je prenehal obstajati ne samo kot ideal ali sistem vladavine, ampak kot miselna kategorija," se obdobja v začetku devetdesetih spominja albanska pisateljica Lea Ypi. V romanu Svobodna popiše razpad "zadnje stalinistične izpostave v Evropi".
Jurij Hudolin je prejemnik pesniške nagrade Fanny Haussmann 2024, ki mu jo je prinesel pesniški ciklus Rdeča zemlja. Občina Žalec lavreatu nameni tudi finančno nagrado v vrednosti 1000 evrov. Nagrado so podelili sedmo leto zapored.
Dušan Merc je odstopil z mesta predsednika Društva slovenskih pisateljev, ki ga je vodil od maja 2019. Na čelu društva je nasledil Aksinjo Kermauner in Iva Svetino, ki sta oba odstopila pred koncem mandata.
Tako kot igra temelji na blefiranju, je tudi karakterizacija likov pokeraško minimalistična, osredotočena na odtenke, meni žirija o zmagovalni zgodbi Trije Asi Aleša Begerja, priznanega ustvarjalca, ki prejem nagrade razume tudi kot boj proti starizmu.
Društvo slovenskih književnih prevajalcev je Sovretovo nagrado letos namenilo Ani Barič Moder za "bogato metajezikoven" prevod četrtega in petega dela knjige Patrick Melrose Edwarda St Aubyna, ki je izšla lani pri Mladinski knjigi.
Roman Igorja Krivokapiča A, Simfonija v besedi je napisan v prvi osebi ednine in v pretekliku, tu in tam pa tudi v sedanjiku in celo predpretekliku.
Zmagovalno delo letošnjega Arsovega natečaja za najboljšo kratko zgodbo je Trije asi, pripoved o noči pokra in treh kvartopircih, ki polagajo vse višje stave. Njen avtor je Aleš Berger, tudi sicer uveljavljen pisatelj in cenjen prevajalec.
Neveljaven email naslov
