"Zdaj je čas in čas je zdaj."
Pesnica in filozofinja Katarina Majerhold je v izbranih pesmih pod skupnim naslovom (Ne)moč brezkompromisna. V njih piše o izkušnjah, o katerih prevečkrat molčimo: o bolezni, slabosti, pešanju … o raku, tudi o želji. Zelo odkrito in neposredno upesnjuje svojo izkušnjo, upanje in pričakovanja. Za Literarni nokturno jih je interpretirala dramska igralka Darja Reichman.

" … morda je nesmrtnost to, da se najrazličnejše vrste še naprej po svoje razvijajo."
William Stanley Merwin (1927–2019) velja za enega najbolj samosvojih ameriških pesniških glasov 20. stoletja. Merwina, ki je izdal več kot trideset pesniških zbirk in za svoje delo prejel številne nagrade, namreč ne moremo uvrstiti v nobeno ameriško pesniško šolo ali smer. Njegova poezija je precej osebna in v sebi združuje več vplivov tako iz Evrope, kjer je nekaj časa tudi živel, kot iz Amerike. Njegove pesmi so pogosto pisane brez ločil in z nenavadno dinamiko ustvarjajo povsem samosvoj pesniški izraz. Za Literarni nokturno smo izbrali pet njegovih pesmi v prevodu Mihe Avanza. Interpretira jih dramski igralec Urban Kuntarič.

"/…/ si dati duška v razvejanih periodah, zajeti zrak in ne izdahniti, dokler ni konec kitice /.../"
V dolgih, nalomljenih in v asonancah ujemajočih se verzih "pisati, napisati, zapisovati, kar je bilo pozabljeno, prezrto, zamolčano" – to pa je izhodišče, ki si ga je izbral pisatelj, pesnik, prevajalec, urednik in prejemnik številnih nagrad Aleš Berger v svoji najnovejši knjigi z naslovom Navsezadnje: pesniški dnevnik junij 2021–junij 2023. V njej piše o vsakdanjiku, zapuščini, sanjah, zgodbah in zasnutkih zanje, obenem pa tudi preizprašuje to svoje početje. V pesmih je tudi nekaj portretov bližnjikov, pokojnih ali še živih, vse skupaj pa je zapisano v pestrem, sočnem jeziku, polnem preobratov. Izbor Bergerjeve poezije za Literarni nokturno interpretira dramski igralec Primož Pirnat.

"Toda kaj bi on brez vsega tega, brez vseprežemajoče bolečine? V njej so skriti spomini na očeta, mamo, Elijo. Ta bolečina je on sam, brez te bolečine on, Albert Weiss, ne obstaja. Niti vsi njegovi najdražji."
Srbski književnik judovskega rodu Filip David na prvi pogled nima obsežnega opusa, toda na katero koli področje je segel, je na njem pustil prepoznaven pečat – pa naj so bila to literarna besedila ali pa njegova korespondenca z Mirkom Kovačem. To velja tudi za njegov roman Hiša spomina in pozabe. V njem je pisatelj presunljivo opisal intimno izkušnjo Alberta Weissa: njegovi starši so njega in mlajšega brata Elijo spustili z vlaka za Auschwitz. Albert je sicer preživel, vendar ni nikoli prebolel izgube brata. Filip David je za roman leta 2014 dobil Ninovo nagrado. Za Literarni nokturno smo ob svetovnem dnevu spomina na žrtve holokavsta izbrali odlomek, ki pojasni naslov romana. Prevedel ga je Marko Golja. Interpretira dramski igralec Jure Kopušar.

Ob 90. obletnici rojstva se v Literarnem portretu spominjamo Donalda Michaela Thomasa (1935–2023), britanskega pesnika, prevajalca, romanopisca, urednika, biografa in dramatika. V šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja je pisal predvsem poezijo in bil zanjo tudi nagrajen. Konec 70. let so začela izhajati njegova prozna dela in tretji roman, Beli hotel, ga je po izidu v Združenih državah Amerike povzdignil med enega najbolj branih, kritiško in literarnozgodovinsko obravnavanih ter nagrajevanih pisateljev tako v ZDA kot v Veliki Britaniji. Kot je v veznem besedilu portreta zapisal Tomaž Toporišič, tudi prevajalec Thomasovega romana Ararat, so se kritiki "začeli ukvarjati s Thomasovo skrajno inventivno tehnopoetiko, številnimi aluzijami, ki kar kličejo po interpretiranju". Literarni portret je leta 1990 režirala Irena Glonar, v vlogi interpretov pa nastopata dramska igralca Stannia Boninsegna in Vojko Zidar.

"Človek mora sam iz sebe in sam za sebe hoteti dobro in omejevati zlo. Brž ko se preveč spoji z zgodovino, ga zgodovina zasužnji. In njena sužnost je hujša od prve."

Zbirka novel Edvarda Kocbeka Strah in pogum je letos predvidena za maturitetno branje v tematskem sklopu Človek na razpotjih časa. Oddajo o prvih dveh novelah Temna stran mesca in Blažena krivda smo v živo posneli v prostorih Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra v Kamniku, zdaj jo lahko poslušate v podkastu Arsovo domače branje. Zadnjima novelama Ogenj in Črna orhideja – Kocbekova etična vprašanja se v njiju še stopnjujejo – pa namenjamo Literarni večer, ki je v radiofonski obliki zaživel v režiji Klemna Markovčiča. Tudi predlogo zanj je pripravila profesorica slovenščine Tanja Žavbi. Interpretira Matej Puc.