Ta navihana rdečelasa pegasta deklica je Astrid Lindgren, ki bi letošnjega 14. novembra praznovala stoletnico rojstva, zapisala med najpomembnejše mladinske pisateljice 20. stoletja. Čeprav morda najbolj znana, pa ni le Pika Nogavička tista, s katerimi je švedska pisateljica navduševala mlade bralce. Tu so še Erazem in potepuh (1972), Brata Levjesrčna (1973), Najboljši Kljukec na svetu (1973) in Ronja, razbojniška hči (1981), pa še več bi jih lahko našteli.

Navdihujoče otroštvo male Astrid
Astrid Anna Emilia Lindgren se je tako podpisala pod vrsto knjig, ki so prevedene v 85 jezikov in objavljene v več kot 100 državah po vsem svetu. Njene knjige, ki temeljijo prav na pisateljičinih spominih na otroštvo in družino, so bile prodane v približno 145 milijonov izvodov.

Astrid se je rodila Samuelu Augustu Ericssonu in Hanni Johnsson na kmetiji Näs v bližini majhnega kraja Vimmerby na Švedskem. Že kot majhna deklica se je rada podajala v pester svet knjig. Imela je dve sestri in brata Gunnarja Ericssona, ki je pozneje postal poslanec švedskega parlamenta.

Pika Nogavička za hčerkin rojstni dan
Po končanem šolanju se je zaposlila v uredništvu tamkajšnjega časopisa v Vimmerbyju, kjer je začela razmerje s svojim urednikom, s katerim je tudi zanosila in rodila prvega sina Larsom. Po njegovem rojstvu se je leta 1926 preselila v Stockholm, kjer se je izučila za strojepisko, in se tam leta 1931 poročila s svojim nadrejenim Sturom Lindgrenom. Tri leta pozneje se jima je rodila hči Karin, ki je postala prevajalka. Prav Karin pa je tista, ki si je prva zamislila Piko Nogavičko.

Astrid Lindgren se je pod prvo zgodbo Britt-Mari odpre svoje srce podpisala leta 1944. Zgodbe junakinje Pike Nogavičke, ki jo je ustvarila domišljija njene hčere, pa se je lotila kot darila za Karinin deseti rojstni dan. Knjiga je bila tako prvič objavljena leta 1945, zanjo pa je pisateljica prejela nagrado založbe Raben & Sjogren za najboljšo otroško knjigo in nato pri tem založniku objavljala še vrsto let.

Nagrada za nagrado
Za svoje delo je prejela vrsto nagrad. Leta 1958 je pisateljica postala druga dobitnica Andersenove nagrade za mladinsko literaturo. Poleg tega je prejela še knjižno nagrado Lewisa Carrolla za Piko Nogavičko leta 1973, Unesco pa ji je leta 1993 podelil mednarodno knjižno nagrado. Kar nekaj univerz pa ji je podelilo častne doktorate. Avtoričino delo je prineslo nekaj priznanj tudi njenemu založniku. Za njeno delo Ronja, razbojnikova hči je tako Viking Press leta 1984 prejel nagrado Mildred Batchelder.

Astrid Lindgren je umrla leta 2001 v starosti 94 let. Po njeni smrti je švedska vlada v njen spomin ustanovila nagrado Astrid Lindgren. Nagrada ima največji denarni sklad (med nagradami za otroško literaturo), saj znaša kar pet milijonov švedskih kron.

Na Švedskem praznujejo že vse leto
Ob pisateljičini stoletnici je slavnostno že vse leto. V zabaviščnem parku nekaj kilometrov stran od njenega groba v Vimmerbyju, je bilo letos še posebej pestro, v čarobni svet, poln likov iz Astridinih knjig, pa se je odpravilo približno 400.000 obiskovalcev.