Staša Pavlović (1987) je literarna prevajalka, organizatorka in moderatorka kulturnih dogodkov, nekdanja urednica in vodja festivala Dnevi poezije in vina. Dvakrat je dobila nagrado Veleposlaništva republike Poljske in Univerze v Ljubljani, leta 2014 pa tudi nagrado Radojke Vrančič za mladega prevajalca, ki jo podeljuje Društvo slovenskih književnih prevajalcev.

Prevaja iz dveh jezikov, poljščine in nizozemščine, v slovenščino in iz slovenščine v nizozemščino. Diplomirala je iz poljskega jezika s književnostjo ter primerjalne književnosti in literarne teorije na ljubljanski filozofski fakulteti. Nizozemščino pa je osvojila v Gentu, kjer živi in dela. Občasno prevaja še iz srbščine in angleščine. Med njenimi prevodi najdemo prozo, poezijo, eseje, otroška in mladinska dela – Peščeno goro Joanne Bator (Založba Goga), Čričkovo ozdravitev Toona Tellegena (Mladinska knjiga), Serijo manjših ran Justyne Bargielske (Beletrina) in vrsto drugih knjig.

Letos je pri Mladinski knjigi izšel njen prevod otroškega dela Drevesa Wojciecha Grajkowskega, to poletje pa pri Beletrini izide še roman Tujka Stefana Hertmansa v njenem prevodu. Obenem skupaj s Tomom Van de Voordejem pripravlja prvi izbor poezije Tomaža Šalamuna v nizozemskem jeziku, ki bo izšel še letos pri nizozemski založbi Vleugels.

V umetnosti jo bolj od bega pred resničnostjo zanima soočenje z resničnostjo. To je odkrila pri dveh umetnicah, Chris Kraus in Helen Frankenthaler. Več v Avtoportretu.