"Kaj ostane, ko ljudi ni več, kaj je tisto, kar je onkraj umrljivega? Eden izmed odgovorov na to vprašanje je književnost, s katero se ukvarja tudi festival Fabula," o rdeči niti letošnje Fabule razmišlja Renkova. Ihanova knjiga, ki se ukvarja z željami, da bi s pomočjo novih tehnologij zamrzovanja lahko posegali v ustroj človeškega življenja in umiranja, po njenih besedah v slovenski prostor "vnaša čisto nov razmislek o nesmrtnosti". Festival bo v Ljubljani potekal med 3. in 11. marcem.

V resnici vsi gostujoči avtorji v svojih delih tematizirajo smrt in nesmrtnost: "Mathias Enard v delu Alkohol in nostalgija govori o tem, kako se s transsibirsko železnico odpravi pokopat prijatelja, Viktor Jerofejev pa v kratkih zgodbah Telo razmišlja o odmiranju telesa, o tem, kako telo spreminja svoje funkcije in ne nazadnje tudi o umiranju ljubezni."

Prav tako, po besedah Mance G. Renko, "Sofi Oksanenen v romanu Ko golobice izginejo pripoveduje o vojni in vojnih žrtvah, tistih, ki dejansko umrejo, in tistih, ki preživijo, a nikoli ne bodo imeli normalnega življenja, Igor Marojević se v Mamini roki prav tako dotika zgodovine in preteklosti ter vojne kot nečesa, kar je nesmrtno, in kar vpliva na ljudi, ki neposredno sploh niso bili udeleženi v konflikte, Bernardo Atxaga pa v delu Dnevi Nevade pripoveduje o prijateljih, ki jih je pustil za seboj, a nekako še vedno živijo z njim in so neumrljivi".

Vsa dela so izšla pri založbi Beletrina, ki tudi organizira festival, v sodelovanju s Cankarjevim domom, kjer gostijo glavne festivalske dogodke - pogovore z gostujočimi avtorji ter tematske pogovore, Javno agencijo za knjigo RS, ljubljansko občino ter drugimi podporniki.

Goncourtov nagrajenec v gosteh
Pri Fabuli so letos ponovno združili moči tudi z Mladinsko knjigo, kjer je ob festivalu izšel tudi Enardov roman Kompas, za katerega je francoski pisatelj leta 2015 prejel prestižno francosko literarno nagrado Goncourt. Prav pogovor z Enardom bo 4. marca uvedel letošnji festival literatur sveta, na delo Kompas pa se bo navezoval tudi pogovor Wagner je Islamska republika.

Urednik Andrej Ilc je Enarda opisal kot samosvojega avtorja in velikega poznavalca Bližjega vzhoda. Po njegovih besedah si je v tem delu zadal nalogo, da poosebi Vzhod in pokaže, da je Orientov v bistvu več, ter to, kako se Vzhod in Zahod že stoletja nenehno oplajata in prepletata.

Kako je prva slovenska poklicna pisateljica utirala pot umetnicam?
Manca G. Renko bo v sklopu festivala predstavila svoje delo za mlade bralce in bralke - biografijo Lastno življenje, Srečanje z Zofko Kveder, ki jo je ilustrirala Samira Kentrić. Srečanje z mladimi bo v sklopu Mlade fabule potekalo v Vodnikovi domačiji, kjer se bodo ob animirani pravljici Sploščeni zajec prav tako pogovarjali o smrtnosti in nesmrtnosti.

Med temami letošnjih srečanj v fokusu bodo denimo, kako živijo politiki, ko jih doleti t. i. politična smrt, zakaj smrti živali dojemamo drugače kot človeške smrti in zakaj Walter Benjamin ostaja nesmrten.

Klepet z ostrim kritikom Putinove Rusije za sklep festivala
Festival bo 11. marca sklenil pogovor z ruskim pisateljem Jerofejevim, ki se bo dan pozneje srečal tudi s študenti slavistike na ljubljanski Filozofski fakulteti. Fabulo sicer že od začetka januarja napovedujejo dogodki v sklopu Fabula pred Fabulo, letos pa se ponaša z novo celostno podobo, ki jo podpisuje Jernej Stritar. Stritar je z upodobitvijo anonimnega dekleta (slehernice), ki skozi masko zre onkraj omejitev svojega okvirja, podal vizualen razmislek na temo nesmrtnosti.