V Cankarjevem domu je o svojem delu in življenju spregovoril predzadnji gost letošnje Fabule, osrednji predstavnik baskovske književnosti in eden najuglednejših evropskih pisateljev, Bernardo Atxaga. Njegov obisk so na Fabuli pospremili z izidom slovenskega prevoda njegovega romana Dnevi Nevade, pripovedi o pisatelju, ki se iz rodne Baskije začasno preseli v Nevado v ZDA. Gre za zgodbo, v katerih se sedanjost premeša s spomini, podobami in sanjami.

Pisatelj je povedal, da vsebuje roman nekaj njegovih spominov. Svoje življenje vidi kot vrtiljak, ob tem pa čuti potrebo po pripovedovanju, razmišljanju, kaj je os njegovega življenja. Ohranjanje stika z resničnostjo je zanj tudi edini način, da se ne postara. "Tisti, ki se zaprejo v slonokoščeni stolp, so, ne glede na svojo resnično starost, starci," je dejal in dodal, da se sam želi odzivati na resničnost, ki pa se ji vedno približa s humorjem.

Leta 1951 rojeni pisatelj, pesnik in prevajalec je začel pisati v kastiljščini, v njej je napisal svoj prvi prispevek, ki je bil objavljen v časopisu. Baskovščina je bila jezik njegove matere in se je v otroštvu prepletal s kastiljščino, jezikom njegovih učiteljev.

Obdobje njegove mladosti, ki je sovpadlo s Francovo diktaturo, za baskovsko kulturo ni bilo ugodno. Ko je pri 18 letih prišel v Bilbao, se spominja, so se stvari tam že premikale. "Bil je odpor, bil je drugačen vonj. Hodili smo v gledališče, obiskovali koncerte, ki so bili sicer prepovedani. Vstopili smo v svet znotraj sveta, v katerem je imel pomembno vlogo pesnik Gabriel Aresti." On ga je tudi spodbujal k pisanju in študiju baskovskega jezika, kar je bilo zanj odločilno.

Pisatelj deseterih imen
Prav v tistem obdobju je prvič spremenil ime, pravzaprav večkrat, saj jih je imel približno deset. To je bilo v tistem času nekaj običajnega, saj je značilno, razlaga, da ima človek v konfliktnih družbah več imen. Vsi, ki so v Bilbau tedaj pisali v baskovskem jeziku, so imeli več imen. Pa tudi policijske kartoteke, saj so psevdonimi pritegovali pozornost policije. Sam si je izbral ime Bernardo Atxaga - Atxaga se je pisal njegov stari oče, s policijo pa vseeno ni imel veliko opravka.

Danes so njegova dela prevedena v okoli 20 jezikov, za svoje pisanje pa je prejel številna priznanja Najbolj se je uveljavil kot pripovednik, piše pa tudi pesmi, drame, eseje, radijske igre, besedila, ki so jih uglasbili znani glasbeniki, in otroško literaturo. V slovenščini lahko prebiramo tudi njegove romane Osamljeni mož (1998), To nebo (2000) in Harmonikarjev sin (2006), ki so izšli pri Študentski založbi.