V fokusu letošnje izdaje je nesmrtnost, tako po zaslugi dela gostujočega avtorja na festivalu Alojza Ihana Čas nesmrtnosti kot tudi zato, ker je nesmrtnost najsplošnejša tema, s katero se umetnost sploh lahko ukvarja, je pojasnila programska vodja festivala Manca G. Renko, ki je hkrati avtorica biografije za mlade bralce in bralke Lastno življenje: Srečanje z Zofko Kveder, ki jo je ilustrirala Samira Kentri.

"Kaj ostane, ko ljudi ni več, kaj je tisto, kar je onkraj umrljivega? Eden izmed odgovorov na to vprašanje je književnost, s katero se ukvarja tudi festival Fabula," je rdečo nit letošnje Fabule opisala Renkova.

Mathias Enard velja za enega najboljših in najinovativnejših francoskih pisateljev, ki je z romanom Kompas leta 2015 prejel najprestižnejšo francosko Goncourtovo literarno nagrado. Gre za eruditskega analitika evropskih kultur in izjemnega poznavalca Bližnjega vzhoda, ki s svojo literaturo in javnimi nastopi ostro nasprotuje vedno glasnejšemu populizmu in nacionalizmu, ki se razrašča po Evropi. V okviru festivala Fabula bosta izšli njegovi deli Alkohol in nostalgija (Beletrina) in Kompas (Mladinska knjiga).
.

.
V goste Fabule v Klub CD-ja poleg Enarda prihaja tudi srbski pisatelj, dramatik in kolumnist Igor Marojević (Mamina roka, Beletrina), ki je med drugimi prejel nagrade Károly Szirmai, Stevana Pešića in sklada Borislava Pekića ter Desimirja Tošića za eseje. Nastopil bo v ponedeljek, 6. marca, ob 20.00.

Gostja Fabule bo tudi finska pisateljica Sofi Oksanen (Ko golobice izginejo, Beletrina), ki je tako na Finskem kot drugod znana kot angažirana in družbenokritična avtorica ter odločna zagovornica enakopravnosti spolov in pravic istospolno usmerjenih. V Štihovi dvorani CD-ja bo nastopila v torek, 7. marca, ob 20. uri.

Baskovski pisatelj Bernardo Atxaga (Dnevi Nevade, Beletrina), pa bo v Klubu CD-ja gost festivala 9. marca. Za roman Dnevi Nevade je prejel državno kritiško nagrado za najboljše prozno delo v baskovskem jeziku.

Sklep festivala z Viktorjem Jerofejevom
Fabulo bo 11. marca prav tako v Klubu CD-ja sklenil ruski pisatelj Viktor Jerofejev (Telo, Beletrina), ki je eden izmed najbolj prepoznavnih sodobnih ruskih pisateljev, v zgodovino pa se je zapisal kot sourednik almanaha Metropol, intelektualne bombe, kjer so leta 1979 svoja literarna dela objavili do sovjetskega režima neprijazni avtorji. Jerofejevu so nato za skoraj desetletje prepovedali objavljati ter ga izključili iz društva sovjetskih pisateljev. V slovenščini lahko danes med drugim beremo njegovo biografijo Dobri Stalin, v kateri poleg svojega življenja ob očetu, visokem Stalinovem diplomatu, popisuje politične in življenjske razmere v Sovjetski zvezi.

Glavni festivalski dogodki v družbi z gosti bodo tako potekali v Cankarjevem domu, pogovori v fokusu pa tudi drugod po Ljubljani. Med temami letošnjih srečanj v fokusu bosta denimo, kako živijo politiki, ko jih doleti politična smrt, ter zakaj Walter Benjamin ostaja nesmrten.

Srečanje z mladimi bo v sklopu Mlade Fabule potekalo v Vodnikovi domačiji, kjer se bodo ob animirani pravljici Sploščeni zajec prav tako pogovarjali o smrtnosti in nesmrtnosti. V Vodnikovi domačiji je v sklopu festivala od petka na ogled tudi razstava Drobne ideologije Jasmina B. Freliha.