Sofi Oksanen (na sliki desno), ki poleg romanov piše dramska besedila in eseje ter kolumne, v katerih se po besedah organizatorjev festivala odziva na aktualne politične in družbene dogodke, je spregovorila tudi o nekaterih aktualnih tematikah. Foto: Fabula / Matej Pušnik
Sofi Oksanen (na sliki desno), ki poleg romanov piše dramska besedila in eseje ter kolumne, v katerih se po besedah organizatorjev festivala odziva na aktualne politične in družbene dogodke, je spregovorila tudi o nekaterih aktualnih tematikah. Foto: Fabula / Matej Pušnik
Sofi Oksanen
"V mnogih državah smo verjeli, da gredo lahko stvari samo na bolje, ne pa tudi na slabše. Lahko, vendar pa najprej na slabše in nato na boljše. Zgodovina pa nas lahko vendarle tudi tolaži, da ne bom tako pesimistična - šli smo že tudi skozi precej slabše," meni pisateljica. Foto: Reuters

Ali kot natančneje pravi sama, jo zanimajo zgodbe izza naslovnic, kakšne posledice pusti vojna. Tako se tudi oba v slovenščino prevedena romana Očiščenje (Bibi Ovaska Presetnik, 2011) in Ko golobice izginejo (Julija Potrč, 2016) osredotočata na čas sovjetske okupacije Estonije in druge svetovne vojne ter tistim, ki ostanejo doma - ženskam in otrokom.

"Ženske so tiste, ki skrbijo za dom, ko ostanejo doma /.../ Brez njih tudi borci v gozdu ne bi preživeli," je pojasnila in dodala, da jim v literaturi in javnosti kljub temu ni bilo namenjeno veliko pozornosti.

Ljubiteljica Solženicina in Marguerite Duras
V svojem delu se Oksanenova, ki je ena bolj mednarodno uveljavljenih in cenjenih finskih pisateljic mlajše in srednje generacije s prevodi v več kot 50 jezikov, se osredotoča na zgodbe tistih, katerih glasovi so večkrat zamolčani, na zgodbe, ki morajo biti slišane. Sicer pa je Oksanenova ljubiteljica Aleksandra Solženicina in Marguerite Duras, njeno pisanje pa v angleško govorečem področju uvrščajo med kriminalne romane.

Pisateljica se tudi v svojih drugih delih ukvarja s tematikami, za katere verjame, da je treba o njih govoriti. Roman Norma, ki je na Finskem izšel leta 2015, opisuje kot postmodernistično Zlatolasko, sodobno zgodbo "o svetovni trgovini z lasmi in industriji plodnosti". Kljub tematiki pa, tako ugiba, angleški in ameriški založniki njeno delo vseeno raje uvrščajo med kriminalne romane, saj so na tem velikem trgu bolj prepoznavne in priljubljene nordijske kriminalke.

Avtorica, ki poleg romanov piše dramska besedila in eseje ter kolumne, v katerih se po besedah organizatorjev festivala odziva na aktualne politične in družbene dogodke, je spregovorila tudi o nekaterih aktualnih tematikah.

Temna stran pomanjkanja domišljije
"V mnogih državah smo verjeli, da gredo lahko stvari samo na bolje, ne pa tudi na slabše. Lahko, vendar pa najprej na slabše in nato na bolje. Zgodovina pa nas lahko vendarle tudi tolaži, da ne bom tako črnogleda - šli smo že tudi skozi precej slabše," meni pisateljica. V pogovoru v sklopu Fabule se je med drugim dotaknila izvolitve Donalda Trumpa za ameriškega predsednika, ruskega predsednika Vladimirja Putina in nemirov v Ukrajini. Pravi, da se takšne stvari dogajajo, ker ljudem manjka domišljije, da bi sprejeli možnost, da se lahko zgodijo resnično slabe stvari.