O izzivih literarne drže v času zvezdništva so se v sklopu mesečnih forumov Divje misli pod okriljem ministrstva za kulturo pogovarjali založnik Zdravko Duša, ki ustvarja pisateljske zvezde na Slovenskem že desetletja, Aleš Šteger, slovenska pesniška zvezda, sociologinja in urednica Neda Pagon, ki v slovenščini zalaga same (večinoma starejše in/ali že pokojne) zvezde – od Clauda Lévija-Straussa do Adama Smitha, in publicistka Patricija Maličev, ki je pred nedavnim naredila temeljit obhod med ameriškimi zvezdniškimi literarnimi agenti, kakršen je razvpiti Andrew Wylie. Pogovor pod naslovom Levi-Strauss: džins ali Divja misel (ne, "izumitelj" džinsa in slavni antropolog nista ista oseba, op. a.) je vodila Valentina Smej Novak.

Ali resna literatura potrebuje razvpitost?
Sogovornike je voditeljica najprej izzvala z vprašanjem: "Ali resna literatura potrebuje razvpitost?" Je za ugled priznanih avtorjev bolje, da jih slavijo množice, ali je bolje, da so do njih brezbrižne? Prvi je do besede prišel Zdravko Duša, ki se je vprašal, kdo ali kaj zvezde sploh so. So to dela, knjige, konkretni naslovi ali njihovi avtorji? Opozoril je, da je pojem zvezdništva nastal šele v našem času in da šele zdaj poznamo dela, ki vzniknejo s tako silovitostjo, da zameglijo vse drugo, spremljajo pa jih veliki denarni dobički - takšen je primer Harryja Potterja. Duša je dodal, da tudi vrhunska literatura iz tega ni izvzeta.

Smej Novakova je nadaljevala z vprašanjem, kako je mogoče, da so nekateri avtorji zvezde že po prvi knjigi, nekateri pa, še preden kdor koli sploh prebere prvo vrstico njihove knjige. Tudi starejše "zvezde", kakršni sta Goethe in Tolstoj, roko na srce, pravzaprav poznamo bolj po njihovem imenu kot po delih ... Za odgovor je prosila Nedo Pagon, ki je pred kratkim pri Studii Humanitatis založila delo Adama Smitha Bogastvo narodov. Pagonova je potrdila, da je sindrom zvezdništva prodrl tudi v resno literaturo, ki je prav tako podlegla mehanizmom promocije, in svojo tezo podkrepila z anekdoto, ko so pri neki založniški hiši predlagali, da bi na dogodek ob izidu Bogastva narodov povabili še uglednega avtorja - ki pa je že 220 let mrtev!

Tudi Levi-Strauss, ki nikoli ne bi odpustil primerjave oz. zamenjave z "izumiteljem" kavbojk, je po besedah Pagonove imel mnogo zvezdniških nastavkov za kakšno "sočno" avtobiografijo. Dodala je še, da je veliko odvisno od izbrane teme. Velike zvezde se tako na daleč izogibajo temi globalizacije in jo prepuščajo "manjšim ribam", raje si izberejo kakšno na videz konservativno temo in jo na novo obdelajo. Ko se doma "izpojejo", pa se podajo na pot po svetu, kjer ista tema zanima nove ljudi ...

Ali imamo v Sloveniji pisateljske zvezde?
Voditeljica je nato goste vprašala, kaj je tisto, kar iz avtorja naredi prepoznaven obraz, potem ko pride do založbe. Je to slogan? Plakat? Intervju? Debata? Slika v tabloidu? Duša pravi, da nič od tega. Naštel je nekaj slovenskih "zvezd", kot so Boris Pahor, Desa Muck, Tone Pavček, Brina Svit, Svetlana Makarovič, Feri Lainšček ... Prepričan je, da je največ odvisno od človeka samega. Nekateri se v tem svetu prepoznavnosti znajdejo (kot primer je izpostavil Lainščka, ki je dejaven na spletu, ima svojo glasbeno skupino, je uspešen scenarist ...), drugi spet ne ali pa si tega ne želijo. Še posebej med slovenskimi zvenečimi literarnimi imeni pa izstopa Boris Pahor, ki mu pri 97 letih ni težko potovati po svetu, s čimer se njegov zvezdniški status še krepi.

Pa morajo Slovenci v tujino, da bi uspeli, je sogovornike vprašala Smej Novakova. Tu se je oglasil pesnik Šteger, ki pravi, da v tujini vse skupaj poteka drugače, saj status zvezdništva nekega avtorja založniški mehanizmi ustvarjajo že od samega začetka. V Sloveniji pa se na zvezdništvo še vedno gleda drugače, tako avtorji kot bralci, oboji so namreč do tega pojma zelo skeptični. Je pa dodal, da noben slovenski avtor ni mednarodna zvezda (razen morda Pahorja v Franciji in Šalamuna v pesniških krogih v ZDA ...).

Patricija Maličev je dodala, da se s sogovorniki ne more strinjati, saj po njenem mnenju v Sloveniji ni literarnih zvezd, so samo zelo brane in dobro napisane knjige. Kot ji je povedal razvpiti ameriški založnik Andrew Wylie, s katerim se je imela priložnost pogovarjati, zvezde pod njegovim okriljem (eden "njegovih" avtorjev je tudi Philip Roth) toliko delajo, da niti ne vedo, kdaj so zvezde postali. Seveda pomagajo tudi zasebni škandali, zaradi katerih poskoči prodaja knjig - a to ni dovolj.

Voditeljica je nato pogovor usmerila še k temi krivice. Se s tem, ko se enega avtorja povzdiguje med zvezde, drugim godi krivica? Šteger je pritrdil in dodal, da je "literarni prostor prostor prezrtih". In potem je kdo užaljen ... kot pisateljski kolegi ameriškega literarnega zvezdnika Jonathana Franzna, ki so za njegovo literaturo, v kateri opisuje družinske odnose, skovali izraz "dude-lit" (kot vzporednica "ženski" literaturi "chick-lit"). Ni čudno, da je Franzen dejal, da je treba naslov njegovega novega romana Freedom (Svoboda), ki je gotovo tudi zaradi avtorjevega zvezdniškega statusa postal uspešnica, še preden ga je kdo zares prebral, razumeti ironično - prav zvezdništvo je lahko nekaj, kar te zelo utesnjuje in omejuje. Da velikih pričakovanj okrog "naslednjega velikega dela" niti ne omenjamo ...