Odlikovanje mu je v francoski rezidenci na Prulah podelila francoska veleposlanica v Sloveniji Chantal de Bourmont, z njim pa želi Francija počastiti "tega poliglota in dejavnega člana slovenske manjšine v Trstu, ki je goreč zagovornik evropske kulturne in jezikovne raznolikosti". Odlikovanje legije časti (Legion d'honneur) je ustanovil Napoleon Bonaparte 19. maja 1802 kot najvišje in je zamenjalo vsa dotedanja odlikovanja, zdaj pa ga podeljuje predsednik Francije na predlog vlade. Pahor je bil v preteklosti že deležen "viteških nazivov", in sicer ga je v letu 2006 francoski minister za kulturo imenoval za viteza umetnosti in kulture.

Znanje francoščine mu je rešilo življenje
V Pahorjevem življenju zavzemata Francija in francoščina posebno mesto, kar je razvidno tudi iz njegovih del, ki med drugim opisujejo njegovo bolečo izkušnjo življenja v tej državi. Med drugo svetovno vojno so ga namreč okupacijske enote izgnale v Francijo, kjer je v prijateljevanju s francoskim pregnancem izpolnil svoje znanje francoskega jezika. Francoščina pa mu je, kot rad poudarja, večkrat rešila življenje. Njegova dela sicer sodijo med najbolj prevajana slovenska literarna dela v Franciji.

Tržaški pisatelj Boris Pahor velja za velikega borca za pravice zamejcev in je na svetu najbolj poznan po svojem romanu Nekropola. V slovensko zavest se je med drugim zapisal tudi z intervjujem z Edvardom Kocbekom, v katerem je ta spregovoril o povojnih pobojih.