Če se bodo dozdajšnje težave reševale v duhu humanizma, lahko pričakujemo pozitivne razplete, če pa bodo v ospredju zgolj ekonomski interesi, bodo manjši narodi od tega prizadeti, meni v Trstu živeči pisec. Foto:
Če se bodo dozdajšnje težave reševale v duhu humanizma, lahko pričakujemo pozitivne razplete, če pa bodo v ospredju zgolj ekonomski interesi, bodo manjši narodi od tega prizadeti, meni v Trstu živeči pisec. Foto:
Drago Jančar

V knjigi Trst in slovenski čas v Trstu živečega slovenskega pisatelja Pahorja, velikega zagovornika slovenstva tako v zamejstvu kot doma, so zbrani članki, eseji, spisi in intervjuji z avtorjem, nastali med letoma 1987 in 2004.

Pahor je na predstavitvi novega dela izrazil skrb nad prihodnostjo manjših narodov znotraj Evrope, ki jih je po njegovem mnenju treba priznavati in skrbeti za ohranjanje njihove kulture in jezika. Navezal se je tudi na misel v Franciji živečega češkega avtorja Milana Kundere, da je bila Slovenija vselej v Evropski uniji, saj ima svoje kulturno središče v Trstu. Ob tem si je zastavil vprašanje, zakaj bi torej tržaško območje izpadlo iz zgodovinskega videnja slovenske identitete? Poudaril je tudi potrebo po tem, da se manjšinska tematika obravnava v literaturi in se tako ohranja za prihodnje generacije.

Z literaturo v boj za ohranjanje slovenske identitete
Avtor spremne besede h knjigi Drago Jančar je dejal, da Pahorja zaznamujejo vitalnost duha, intelektualna dinamika in človeški nemir. Niko Grafenauer, urednik založbe Nova revija, je pripomnil, da zanj zagotovo velja rek Marka Avrelija, ki pravi: "Sramota, če ti omaga v življenju duša, preden se utrudi telo." Njegova literatura je označena z bojem za ohranjanje slovenske kulturne identitete, je ocenil Jančar.

O usodi v Trstu živečih Slovencev je Pahor spregovoril že v delu Trst Oberdan, ki je pri Slovenski matici izšlo pred dvema letoma, delo Trst in slovenski čas pa predstavlja nadgradnjo njegovih razmišljanj. Poleg teme obstoja in preživetja slovenskega jezika in kulture v Trstu oziroma Italiji na sploh je pozval tudi k razmišljanju o ohranjanju drugih manjših narodov po Evropi, od Kataloncev do Bretoncev, Provansalcev in drugih v obdobju globalizacije, je še dejal Jančar.