Boris Pahor je znal pri obravnavi dramatičnih in usodnih dogajanj v prvi polovici 20. stoletja na poseben način povezati slovensko nacionalno vprašanje s problemom ogrožene človekove identitete. Foto:
Boris Pahor je znal pri obravnavi dramatičnih in usodnih dogajanj v prvi polovici 20. stoletja na poseben način povezati slovensko nacionalno vprašanje s problemom ogrožene človekove identitete. Foto:
Boris Pahor: v labirintu (francoski prevod)
Številna pahorjeva dela so bila prevedena tudi v francoščino - tudi sklepni del slovite 'tržaške trilogije', V labirintu. Foto: Amazon.fr

"Ne glede na mojo osebo se za to priznanje zahvaljujem, saj je za vso našo narodnostno skupnost dokaz uveljavitve ravni naše književnosti, naše kulture, posebno v samem tržaškem mestu," je v petek po poročanju Primorskega dnevnika dejal Pahor, ki ga je že lani francoski minister za kulturo imenoval za viteza umetnosti in kulture.

Pisana druščina
Odlikovanje legije časti (Legion d'honneur) je ustanovil Napoleon Bonaparte 19. maja 1802 in je kot najvišje zamenjalo vsa dotedanja odlikovanja. Viteški red predsednik dodeli na predlog vlade; namenjen je tako francoskim državljanom kot tudi tujcem za njihove izjemne dosežke v vojaški in civilni karieri. Velikokrat priznanje podelijo tudi igralcem, državnim uslužbencem in športnikom; seznam prejemnikov tako zajema zelo široko paleto (na njem so na primer tudi Winston Churchill, Jean Cocteau, Harold Pinter in Clint Eastwood).

Glas tržaških slovencev v primežu vojne
Boris Pahor se je rodil v Trstu leta 1913; danes velja za enega najpomembnejših slovenskih pisateljev, ki ga še posebej Francozi pogosto omenjajo kot enega izmed kandidatov za Nobelovo nagrado za literaturo. Piše predvsem na podlagi svojih osebnih izkušenj, ki sta jih zaznamovala italijanski fašizem in druga svetovna vojna, hkrati pa se ne izogiba političnim razmišljanjem, v katerih osrednjo vlogo igra slovenska manjšina v Italiji. Leta 1920 je bil priča požigu slovenskega Narodnega doma v Trstu, ki so ga izvedli italijanski fašisti, kot Tržačan pa tudi drugim zločinom, ki so bili storjeni nad v takratni Italiji živečim slovenskim prebivalstvom.

Obsežen opus
Njegov pisateljski opus obsega prek trideset del, številna med njimi so bila prevedena v francoščino, nemščino, srbohrvaščino, madžarščino, angleščino, španščino, italijanščino, katalonščino in finščino. Najbolj znan je roman Nekropola, pripoved o pisateljevem življenju v taborišču Natzweiler-Struthof, pa tudi Mesto v zalivu (1955), Parnik trobi nji (1964), V Labirintu (1984) in novele Kres v pristanu (1959). Leta 1992 je za svoje delo dobil tudi Prešernovo nagrado.