Antologija je naslovljena po Minattijevi tretji pesniški zbirki Nekoga moraš imeti rad, ki je izšla pred 50 leti.

Pesmi je slabo leto po pesnikovi smrti izbrala njegova žena Lojzka Špacapan, ki jim je dodala tudi besede slovesa. Pesmim delajo družbo grafike Bojana Klančarja, ki so bile Minattiju zelo ljube.

"Tisto, kar je ostalo, tisto, kar je napisal prej, bo ostalo tudi naprej, saj se je vraslo v ljudi in je tematsko povezano s stisko, ki ni od včeraj, ampak tudi od danes in bo najbrž tudi za jutri," je dejala Špacapanova in dodala, da je izbrala tiste pesmi, ki največ pomenijo tudi mladim.

"To je predvsem krhka ljubezenska poezija, izbrala sem tudi njegov večen motiv barja, saj je živel z barjem, ter njegove pesmi poslavljanja," je pojasnila. Dodala je, da se je Minatti poslavljal dolga leta, njegova poezija z motivom slovesa pa ima po njenih besedah največjo vsebino.

"Njegova prava delovna miza je bil širok, odprt prostor v naravi," je še dejala in dodala, da je v naravi iskal stik s samim seboj. Minatti je bil samotar, vendar pa je bila njegova samota po besedah Špacapanove polna, saj mu je "dala vso to poezijo".

Pesnik razkrival stiske sodobnega človeka
Minatti se je rodil 22. marca 1924 v Slovenskih Konjicah. Kot predstavnik intimistične, rahločutne, nežne poezije je s pesmijo razkrival stiske sodobnega človeka, njegovo resignacijo in melanholijo. Za svoje delo je med drugim prejel Prešernovo in Sovretovo nagrado.

Minatti je v času življenja izdal tri pesniške zbirke - S poti (1947), Ko bo pomlad prišla (1955) in Nekoga moraš imeti rad (1963). Med njegova bolj poznana dela spadajo še izbori pesmi Bolečina nedoživetega (1964, 1994), Ko bom tih in dober (1973), Pesmi (1980) in Prisluškujem tišini v sebi (1984).