"V osmih kratkih zgodbah v Gluhi sobi – paradoksalno – vrvi od glasov. Bolj kot iz podob so namreč stkane iz dialogov ali samogovorov človeških in nečloveških entitet, na primer bankovca, rastlin, predmetov v stanovanju ali avtomobila. Prostori v zgodbah niso podrobneje nakazani, v njih pa v resnici gospodari realno nezavednega in potiska like v tesnobne misli, paranojo pred drugimi živimi bitji in predmeti, v verbalno, psihično in fizično nasilje nad sabo in drugimi," je v utemeljitvi zapisala žirija.

In še: "Svet v njih se zdi nekam čudno zmaknjen in grozljiv, sanjski, a zato nič manj možen, če ne tukaj in zdaj, pa v bližnji prihodnosti. Avtoričina fabulativna spretnost se svobodno razrašča, uokvirja pa aktualne teme nasilja v vseh pojavnih oblikah in v vseh družbenih okoljih, celo nasilja nad rastlinami v vegetarijanski in veganski pravovernosti; kritična je tudi do patriarhalnih odnosov, mizoginije in homofobije. Univerzalno vprašanje, kaj dejansko čaka razčlovečeni svet v prihodnosti, ostaja – odprto, tako kot mnogi konci pisateljičinih zgodb."

Mojca Kumerdej je svojo pisateljsko pot začela z romanom Krst nad Triglavom, nadaljevala s kratkimi zgodbami Fragma in Temna snov, nato ponovno prešla na roman Kronosova žetev, za katerega je prejela nagrado Prešernovega sklada, zdaj pa se je vrnila h krajši formi.

Kot je v pogovoru pred podelitvijo nagrade povedala Kumerdej, vedno znova stopa na ozemlje, ki je tudi njej neznanka. Ob tem se zelo veliko ukvarja z jezikom, dokler ne najde "sublimne materialne zvočnosti", ne začne pisati. Včasih sliši ritem, ki ustreza ideji, in ne obratno, je povedala.

Nagrado za najboljše izvirno literarno delo minulega leta so kot poklon Ivanu Cankarju in sodobni slovenski književnosti ustanovili Slovenski center PEN, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza v Ljubljani in Znanstvenoraziskovalni center SAZU ob sodelovanju z Občino Vrhnika.

Žirijo so tokrat sestavljali Ivan Verč (predsednik), Alenka Koron, Darja Pavlič, Alja Predan in Niko Grafenauer. Za Cankarjevo nagrado so bili nominirani še Katja Gorečan za Materinsko knjižico, Adriana Kuči za Ime mi je Sarajevo, Lado Kralj za Ne bom se več drsal na bajerju in Mirana Likar za Žensko hišo.

Nagrado lahko prejme delo s katerega koli področja Cankarjevega ustvarjanja – pesniška zbirka, roman, drama ter zbirka kratkih pripovedi ali esejev.

Denarni del nagrade letos v višini 7000 evrov
Nagrada je sestavljena iz treh delov: diplome, pisne obrazložitve in denarnega dela, ki letos znaša 7000 evrov. Izbrani avtor bo nagrado prejel za določeno literarno področje, ki ga je Cankar mojstrsko obvladoval, le enkrat – a če se bo izkazal še na drugem področju, je lahko nagrajen tudi za to. Kriteriji so že od začetka enaki: delo mora biti večplastno in omogočati različne interpretacije, žirija pa se osredotoča tudi na to, kako se obnaša do žanrskih konvencij. Pomembna je tudi sama sporočilnost literarnega dela, je na aprilski razglasitvi nominirancev pojasnila Darja Pavlič.

Dela, ki jih avtorsko odlikujejo drzni koraki
Član upravnega odbora slovenskega PEN-a Marko Golja je takrat dejal, da je mogoče izbor letos nominiranih del označiti za pogumnega. Po njegovih besedah gre za zelo dobre, odlične, pogumne in čustveno intenzivne knjige, ki jih avtorsko odlikujejo drzni koraki, čeprav jih "na prvi pogled, čez palec" marsikdo ne bi uvrstil v prvo kategorijo slovenske sodobne literature.

Tokrat je bilo za nagrado prijavljenih kar 49 literarnih izdaj, kar je veliko več v primerjavi s prvim letom, ko je na razpis prispelo približno deset del. Prvo Cankarjevo nagrado je leta 2020 prejel Sebastijan Pregelj za roman V Elvisovi sobi, leto pozneje Gašper Kralj za roman Škrbine, lani pa Simona Semenič za Tri igre za punce, knjigo trojice dramskih besedil.